Zelene površine za zdrav življenjski slog v času omejitev gibanja

Evropski teden zdravja

Ob evropskem tednu zdravja, katerega namen je ozaveščanje o temah javnega zdravja, izpostavljamo vedno bolj pomembno obravnavo odprtega prostora in vplivov kakovosti okolja na zdravje, predvsem zelenih površin. Še posebno jasno je to izraženo v trenutnih življenjskih razmerah pandemije, ko se je pokazala prava vrednost kakovosti lokalnega okolja ter pomen možnosti izbire prostora za preživljanje časa na prostem, ter v stiku z naravnimi prvinami - kar ima na ljudi znanstveno dokazano ugoden učinek. Zaradi omejitve zbiranja na javnih površinah so v ospredje prišle predvsem rekreacijske daljinske povezave, ki uporabnikom omogočajo dopustne aktivnosti in priporočeno medsebojno distanco. Tako smo v zadnjih mesecih priča porastu števila uporabnikov na gozdnih, obrečnih in poljskih poteh, sprehajalnih poteh v parkih, soseskah in drugod. Interes po njihovi uporabi pa je marsikje odprl vprašanja ustrezne dostopnosti, kapacitete, zveznosti in kakovosti teh površin in ureditev, torej ustreznosti njihovega načrtovanja, urejanja in vzdrževanja.

Obravnava tematike odprtega prostora in zelenih površin, njihove vloge za kakovost bivanja in zdravje prebivalcev sicer na strokovnem področju ni nekaj novega. Žal pa se predvsem zelene površine v naseljih in odprto krajino na njihovem obrobju prepogosto obravnava kot samoumevno dobrino. Ključni dejavniki kakovosti okolja, kot so ustrezno obsežne in urejene, javno dostopne ter raznolike zelene površine, so tiste, ki omogočajo in spodbujajo gibanje na prostem, to pa je osnova za zagotavljanje zdravega življenjskega sloga prebivalcev. Javno zdravje je naša skupna vrednota, kakovosten javni odprti prostor pa je naša skupna dobrina.

Ob prepoznani potrebi po osveščanju o pomenu prostora za našo dobrobit, predvsem za omogočanje aktivnega udejstvovanja v njem, je Ministrstvo za zdravje so-financiralo pripravo strokovnih podlag za načrtovanje zelenih površin za spodbujanje telesne dejavnosti v katerih smo obravnavali tudi vsebine povezane z razumevanjem potreb in načrtovanjem prostora za zagotavljanje »daljinskih telesnih dejavnosti« kot smo poimenovali vse tiste rekreacijske dejavnosti, pri katerih gre za premagovanje določene razdalje v linearnem ali krožnem poteku z vrnitvijo (običajno) na isto izhodišče. V to skupino dejavnosti spadajo na primer sprehajanje, rekreacijska hoja, nordijska hoja, tek, kolesarjenje, pohodništvo, rolkanje pa tudi vadbe na trim stezah, učne dejavnosti na tematskih poteh, jahanje, tek na smučeh, alpsko smučanje, turno smučanje, veslanje, supanje, itd.

Za doseganje ustrezne intenzitete in s tem učinka vadbe na telo za ohranjanje ali izboljšanje zdravja, je treba zagotoviti zvezne ureditve dovolj dolgih razdalj. Pri tem je zelo pomembno z istega izhodišča zagotoviti različne možnosti izbire daljših in krajših poti, saj imamo ljudje različne zmožnosti, potrebe in želje, gleda na našo starost, telesno pripravljenost, razpoložljiv čas in podobno. Da te prostore lahko uporablja hkrati čim več uporabnikov je pomembno zagotoviti omrežje poti z dovolj veliko kapaciteto, na njih zagotoviti varnost in doživljajsko vrednost, kar se lahko doseže le z ustreznim načrtovanjem.

Da pa bi prebivalcem lahko zagotovili enakovredno preskrbljenost s kvalitetnimi rekreacijskimi povezavami je k načrtovanju prostora potrebno pristopiti s celostnim pristopom načrtovanja zelenih površin. Pri tem je potrebno upoštevati zagotavljanje javne dostopnosti, kjer je nujno, da se ureditve za daljinske telesne dejavnosti neposredno povezujejo z zunanjim prostorom bivališč. Z vidika zagotavljanja dostopa do ureditev za daljinske dejavnosti je treba v nekaterih primerih vzpostaviti dogovore o povezavah prek zasebnih površin, na primer za dostope do urejenih poti med kmetijskimi površinami itd.

Zveznost poti ali povezav po prostoru ter omogočanje izbire razdalj poti imata ključno vlogo za privlačnost uporabe prostorov. Smiselno je, da se z omrežjem vzpostavijo daljši ali krajši poteki, ki omogočajo oblikovanje poti v zanke (prihod na izhodiščno točko).

Zagotavljanje privlačnosti in prepoznavnost prostora za izvajanje telesne dejavnosti: Pomembni vidiki privlačnosti poti so doživljajska pestrost, menjavanje prizorišč, razgibanost terena ipd., glede na vrsto gibanja in lokalne značilnosti. Poti naj bodo primerno osenčene, imajo naj ustrezne označbe za orientacijo in urejena počivališča.

Zagotavljanje ustrezne širine in razdalje: Povezave, predvsem peš in kolesarske poti za rekreacijo, morajo biti dovolj dolge, da omogočajo vsaj pol ure hitre hoje (približno 3 km) in pol ure kolesarjenja (približno 12 km). Priporočene širine glavnih peš in kolesarskih povezav v okviru širših zelenih koridorjev so 2,5 m za pešpoti in 1,6 m za kolesarske poti. V primeru predvidene sorabe poti naj se širine ustrezno prilagodijo.

Zagotavljanje ustrezne opremljenosti: Za izboljšanje njihove privlačnosti je treba ključne povezovalne rekreacijske poti opremiti s počivališči, kjer je mogoč počitek v senci. Privlačnost za uporabo lahko izboljša tudi dodatna opremljenost območij vzdolž poti (npr. trim orodja, igralo itd.).

Zagotavljanje varnosti: Za zaščito pred negativnimi vplivi iz okolice se povezave za pešce in kolesarje, kadar je to mogoče, umaknejo s prometno obremenjenih koridorjev pomembnih prometnic. Za umeščanje se iščejo vzporedni, manj obremenjeni koridorji. Če je to mogoče, se vzpostavi več alternativ, da imajo uporabniki možnost izbire poti. Cilj urejanja kakovostnih povezav za pešce in kolesarje, pa je poleg zagotavljanja možnosti namenske telesne dejavnosti, tudi spodbujanje rabe povezav za nenamensko rekreacijo kot način opravljanja vsakodnevnih poti, zaradi dostopa do službe, šole, vrtca itd.

Te vsakodnevne aktivne poti omogočajo telesno dejavnost posameznika (hojo, kolesarjenje), ter pripomorejo tudi k doseganju širših ciljev trajnostne mobilnosti, kot so zmanjševanje vplivov na okolje, porabe energije in izboljšanje družbenih stikov. Da se prebivalci odločijo za uporabo teh prostorov, je pomembno, da so primerno varni ter da zagotavljajo čim krajše potovalne razdalje in ustrezno udobje uporabnikov.

Površine za izvajanje daljinske telesne dejavnosti so na žalost v procesih načrtovanja pogosto slabo zastopane. V prostoru se pojavljajo le fragmentarno, kot deli posameznih ureditev npr. ureditev v sklopu stanovanjske krajine, obcestne ureditve, neformalne poti v sklopu kmetijskih površin, gozdne poti itd. Načrtovanje rekreacijskih daljinskih povezav je v praksi pogosto omejeno le na prostor znotraj administrativnih meja občin, kar prebivalcem ne omogoča kakovostnih kolesarskih in peš povezav med posameznimi naselji. Zato je smiselno, da se pomembnejše povezave plansko opredelijo kot elementi zelenega sistema.

Ekipa Ven za zdravje 2, Urbanistični inštitut Republike Slovenije 14. maj 2020, Ljubljana

Evropski teden zdravja

"Ven za zdravje"

Začenja se Evropski teden zdravja, katerega namen je ozaveščanje o pomembnih temah javnega zdravja na katero pomembno vplivajo tudi kakovost okolja in prostorske značilnosti. V tem pogledu so še posebno pomembni dejavniki kakovosti bivalnega okolja, ki omogočajo, omejujejo ali spodbujajo zdrav življenjski slog kot so ustrezno obsežne, razporejene, urejene, javno dostopne in raznolike zelene površine v neposredni bližini bivališč.

To se je  še posebno jasno izpostavilo v trenutnih življenjskih razmerah pandemije, ko se je zaradi omejitve gibanja, pokazala prava vrednost in pomen kakovosti lokalnega okolja ter možnosti izbire.  Zaradi omejitve zbiranja na javnih površinah, so v ospredje prišle predvsem rekreacijske daljinske povezave, ki uporabnikom omogočajo dopustne aktivnosti in priporočeno medsebojno distanco za gibanje v zelenem okolju. Povečan interes po njihovi uporabi, je marsikje odprl vprašanja ustrezne dostopnosti, kapacitete, zveznosti in kakovosti teh površin ter posledično ustreznosti njihovega načrtovanja, urejanja in vzdrževanja.

V pomoč in spodbudo občinam in prostorskim načrtovalcem za izboljšanje načrtovanja in stanja zelenih površin za daljinske kot tudi zgoščene dejavnosti in aktivno mobilnost je Ministrstvo za zdravje so-financiralo pripravo strokovnih podlag za načrtovanje zelenih površin za spodbujanje telesne dejavnosti in izdajo priročnika, v katerem lahko najdete številne utemeljitve in usmeritve za delo in odločanje na tem področju v prihodnosti:  http://www.uirs.si/pub/Ven_za_zdravje_jan_20_splet.pdf.

"Sodobni pristopi k celostnemu umirjanju prometa v naseljih"

Brezplačno spletno izobraževanje

Spoštovani!

Vabimo vas, da si rezervirate termin za udeležbo na izobraževanju »Sodobni pristopi k celostnemu umirjanju prometa v naseljih«, ki bo potekalo v torek, 26. maja 2020, od 10:00 do 14:00, na spletu.

Izobraževanje organizira Ministrstvo za infrastrukturo skupaj z izvajalci projekta »Izobraževanje za trajnostno mobilnost« in je drugo v seriji dogodkov na temo sodobnih izzivov celostnega prometnega načrtovanja, ki bodo v okviru projekta organizirani v letih 2020, 2021 in 2022.

Namenjeno je predvsem predstavnikom občin ter strokovnjakom, ki se ukvarjajo s celostnim načrtovanjem prometa na lokalni in regionalni ravni. Udeležba na izobraževanju je brezplačna. Potekalo bo v slovenskem in deloma angleškem jeziku s prevodom.

Kmalu bomo objavili tudi dnevni red dogodka ter povezavo do prijave na dogodek.

Projekt CREATURES

Ohranjanje, promocija in krepitev kulturne in naravne dediščine v regiji ADRION

22. in 23. aprila 2020 je na spletu potekalo prvo srečanje projekta CREATURES, ki je namenjen spodbujanju kreativnega turizma z izkustvenimi in trajnostnimi potmi.

Cilj projekta je promocija in trajnostno spodbujanje naravne in kulturne dediščine na jadransko-jonskem območju. Kulturna in kreativna industrija - Cultural and Creative Industries (KKI/CCI) - je ključna pri implementaciji projekta, ki predlaga nove oblike turizma z ustvarjanjem poti #CreaTourES.

Spletno srečanje je predstavljalo povsem novo obliko sodelovanja. Kljub temu so vsi projektni partnerji to sprejeli pozitivno in aktivno sodelovali. Na ta načina je bilo zagotovljeno nemoteno izvajanje projektnih aktivnosti.

Vseh 8 projektih partnerjev bo sodelovalo pri razvoju potenciala in novih znanj na področju kulturne in kreativne industrije, pri razvoju strateških orodij in povečanju kompetenc odločevalcev ter pri razvoju mobilne aplikacije in multimedijskih instalacij projekta #CreaTourES. Partnerji iz Italije, Slovenije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Albanije in Grčije bodo pri izvedbi ADRION projekta sledili različnim vidikom; od podjetniškega, političnega do sodobnih tehnoloških zahtev.

Projekt CREATURES podpira predvsem turistični sektor, ki so ga ravno trenutne razmere pandemije SARS-CoV-2 (COVID-19) močno prizadele. Projektni partnerji se bodo torej soočali z razmerami, ki jih niso predvideli in pričakovali tekom prijave projekta in iz katerih bi se lahko pojavile tudi nove priložnosti.

Delovanje Knjižnice UIRS od 4. 5. 2020 dalje

Uporabnike knjižnice obveščamo, da ponovno omogočamo izposojo gradiva na dom. Izposoja je možna le ob predhodnem naročilu gradiva. Naročilo je možno preko servisa Moja knjižnica ali elektronske pošte knjiznica@uirs.si. Ko bomo gradivo pripravili vas bomo o tem obvestili in se dogovorili kdaj boste gradivo lahko prevzeli. Naročiti je možno največ 5 enot gradiva. Omogočamo tudi spletni vpis v knjižnico. Članarina je brezplačna. Če gradiva ne morete prevzeti osebno vam ga lahko pošljemo po pošti. Poštnino plača uporabnik. Vračilo knjig trenutno še ni možno. Vsemu izposojenemu gradivu smo avtomatično podaljšali rok izposoje.

Za dodatne informacije nam pišite knjiznica@uirs.si ali pa nas pokličite 031 581 528.

Ostanite zdravi!

Ven za zdravje 2

Program Ven za zdravje 2 predstavlja nadaljnji razvoj in implementacijo vsebin projekta Strokovne podlage za načrtovanje zelenih površin za spodbujanje telesne aktivnosti prebivalcev (UIRS 2017-2019) in njegovih rezultatov, še posebno splošnih smernic in priročnika Ven za zdravje. 

Namenjen je več različnim ciljnim skupinam, ki jih naslavlja s predstavitvijo ključnih vidikov in usmeritev za načrtovanje zelenih površin za zagotavljaje aktivnega življenjskega sloga, od občinskih uprav in prostorskih načrtovalcev ter drugi relevantni strokovni javnosti še posebno strokovnjakov s področja javnega zdravja.

Izvajal se bo v obliki predavanj in izobraževanj za prostorske načrtovalce in občinske službe, različnih javnih predstavitev v okviru konferenc in dogodkov ter s spletnimi objavami, publikacijami in tiskanimi gradivi.

Vodja projekta: Mag. Ina Šuklje Erjavec mag. inž. kraj. arh.  
+386 (0)1 420 13 19 M:+386 (0)40 296 201
inas@uirs.si

Program za izvajanje ukrepov Nacionalnega programa za prehrano in telesno dejavnost za zdravje 2015 – 2025  je del prizadevanj Dober tek Slovenija za več gibanja in bolj zdravo prehrano.

Sofinancer: Ministrstvo za zdravje

Trajanje projekta:
2020 - 2022

Alternativne oblike bivanja za starejše

Na prvem programu RTV SLO je bil v četrtek, 9. aprila 2020 v okviru oddaje STORŽ – Starejši v Tretjem Obdobju Renesanse Življenja – opravljen pogovor z Mašo Hawlina in dr. Boštjanom Kerblerjem, projektnim vodjem skupine raziskovalcev Urbanističnega inštituta Republike Slovenije in Fakultete za družbene vede, ki se ukvarja s problematiko bivanjo starejših. Tematika radijskega pogovora so bile Alternativne oblike bivanja za starejše. Posnetek oddaje lahko poslušate TUKAJ. 

Human City Design Award 2020

Razpis za mednarodno nagrado 

Sporočamo, da je objavljen razpis za Human City Design Award 2020, ki ga že drugo leto zapored razpisuje Seoul Design Foundation v sodelovanju z Evropsko mrežo humanih mest / Human Cities Network EU ter z drugimi svetovnimi združenji!

Glavno mesto Južne Koreje Seul se je leta 2018 med mednarodno konferenco »Design Cloud« razglasilo za "Human City Design Seoul". Na konferenci so se zbrali evropski partnerji projekta Humana mesta _ Izzivanje merila mesta (Human Cities_Challenging the City scale) pod vodstvom Cité du design Saint-Etienne (Francija) in azijskega dela Unescove mreže Mest oblikovanja. Ustanovljena je bila letna nagrada za oblikovanje humanega mesta (prva je potekala jeseni 2019).

Tema letošnjega razpisa je Oblikovanje za trajnostno mesto, ki prispeva k skladnemu odnosu med človekom in okoljem / Design for Sustainable City for a harmonious relationship between human and the environment. Nagrada bo podeljena na veliki slovesnosti 22. septembra 2020.

Predregistracija poteka med 25. majem in 18. junijem, registracija pa med 22. junijem in 20. julijem 2020.

Več informacij v angleškem jeziku je dostopnih TUKAJ.

Podprite #Transport4Cohesion

Vabimo vas, da podprete iniciativo za podporo prometni politiki kot prioriteti v programu INTERREG 2021-2027.

Več si lahko preberete na povezavi, kjer iniciativo tudi podprete.

Hvala za podporo!

#Transport4Cohesion

UIRS Connecting Nature

Udeležba projektne skupine na izobraževalnem tečaju Na naravi temelječe rešitve v urbanističnem načrtovanju

Zelene strehe, deževni vrtovi, skupnostni vrtovi in zelene stene predstavljajo le nekatere izmed Na naravi temelječih rešitev (NBS), ki so opredeljene kot „ukrepi za zaščito, trajnostno upravljanje in obnovo naravnih ali spremenjenih ekosistemov, obravnavajo družbene izzive na učinkovit in prilagodljiv način in hkrati zagotavljajo kvaliteto bivanja in biotsko raznovrstnost «(Cohen-Shacham idr. 2016: 2).

Na področju raziskav se veliko pozornosti namenja novemu konceptu NBS, vendar pa je implementacija NBS v urbanistično načrtovanje še vedno otežen in kompleksen proces. Zato je bil februarja 2020 na univerzi Trento, izveden izobraževalni tečaj Na naravi temelječe rešitve v urbanističnem načrtovanju. Tečaj je bil organiziran iz strani projekta ReNature in financiran iz Evropskega Raziskovalnega programa programa Obzorje 2020. Dvodnevnega izobraževanja so se udeležili doktorski in post doktorski študentje, raziskovalci, prostorski načrtovalci in zaposleni javnih služb, ki jih zanima implementacija NBS v prostor.

Izobraževanje je vodil dr. Davide Geneletti, profesor za prostorsko načrtovanje na Univerzi v Trentu, specializiran na področju večkriterijskih analiz, ekosistemskih storitev in presoje vplivov projektov, politik v urbanističnem načrtovanju.

Izhodišča izobraževanja

Tečaj se je osredotočal predvsem na okoljske vidike, ki vplivajo na kvaliteto bivanja prebivalstva v mestu in na koristi, ki jih prinašajo NBS. Predavatelji z različnih raziskovalnih področij so udeležence seznanili o ekoloških vidikih delovanja NBS, vrednotenju njihovih vplivov na ekosistemske storitve in uporabo ključnih načel za načrtovanje NBS. Pristop  poučevanja je temeljil na predavanjih, diskusijah in skupinskem delu študijskih primerov. Obravnavana so bila naslednja glavna vprašanja:

• Trenutna razmišljanja in izkušnje v evropskih mestih

• Mestni ekosistemi, njihova biotska raznovrstnost in funkcije

• Kartiranje in ocena storitev mestnih ekosistemov

• Analiza povpraševanja po NBS in potencialnih upravičencih

• Zasnova NBS, ki je namenjena specifičnim potrebam in izzivom mesta

• priložnosti in omejitve za implementacijo NBS v urbanistično načrtovanje.

Razprava je spodbudila vprašanja, ki se nanašajo na izzive in odnose med procesi načrtovanja, odločanja in izvedbe NBS, predvsem iz vidika izboljšanja kakovosti bivanja:

• Kako vemo, da NBS deluje bolje kot druge tehnične rešitve sive infrastrukture in kako dimenzija časa vpliva na trajnost sive infrastrukture v primerjavi z rešitvami NBS?

• Kakšne so posledice NBS za okolico in ali lahko ima tudi NBS negativne učinke, na primer dvig cen nepremičnin v soseski?

• Kako razmišljati o izzivih mest kot rešitvah NBS?

Praktična vaja

Vaja je potekala na terenskem ogledu centra mesta, kjer smo bili udeleženci razporejeni v delovne skupine, znotraj katerih smo analizirali prostor, na podlagi znanja pridobljenega na predavanjih izobraževanja.

Glavni izziv vaje je bilo izbrati 4 od 21 območij, ki jih urbanistični načrt mesta Trento uvršča med območja namenjene mestni preobrazbi. Območja smo analizirali iz vidika izzivov s katerimi se mesto trenutno sooča. Nato smo na izbranih območjih opredelili cone z stanovanjsko rabo in območja s cono z določenim tipom NBS. Odločitev o razmestitvi con in določitvi tipa NBS je variirala med skupinami, saj je navodilo določalo le enakovredno razmestitev poselitve in NBS znotraj celotne površine štirih območij.

Načrtovanje NBS naj bi predstavljal celovit pristop v prostorskem načrtovanju, zato je naša skupina območjem znotraj katerih smo opredelili primarno stanovanjsko rabo vedno vključila tudi NBS.

Na izobraževalnem tečaju so bile NBS opredeljene tudi v okviru ekosistemskih storitev (ES). Pozitivni učinki, ki jih prinašajo načrtovane NBS so bili predvsem naslovljeni z vidika izboljšanja kvalitete bivanja prebivalcev, in so skladni s cilji načrtovanja–reševanje izzivov mesta.

ES so bile obravnavane kot izmerjene koristi implementiranih NBS v prostoru, v smislu izboljšane in pridobljene provizije ES iz vidika kvalitete bivanja, npr. omilitev negativnih klimatskih razmer in izboljšanje kvalitete zraka.

Pri skupinskem delu smo udeleženci imeli na voljo že izdelane GIS analize dveh tipov:

• Analize razpoložljivih ES, ki so vključevale ocene območij glede na prostorske značilnosti in njihovo sposobnost zagotavljanja določenih koristi z vidika kvalitete bivanja prebivalstva.

• Analize povpraševanja oz. potreb po ES, kjer so bila območja ovrednotena glede na potrebe po izboljšanih okoljskih razmerah in kvaliteti bivanja prebivalstva.

Naša skupina je določila 4 območja, ki smo jih prepoznali kot najbolj problematična z vidika okoljskih izzivov in katera bi istočasno največ prispevala k izboljšanju kvalitete bivanja okoliških prebivalcev. Pri delu smo uporabili sledeče kartirane doprinose in potrebe po NBS mesta Trento:

ES izboljšanje kakovosti zraka oceni posamezna področja glede njihove zmožnosti prispevanja k boljši kakovosti zraka in odstranjevanju trdnih delcev. Analiza vrednoti območja glede na različen tip rastlin (drevesa, trava in grmičevje), njihovo zmožnost čiščenja zraka, ter bližino vira onesnaženja (ceste). Območja povpraševanja po ES so bila opredeljena predvsem kot poselitvena območja v bližini prometnih cest, smiselno pa bi bilo opredeliti tudi območja z visoko vrednostjo onesnaženih delcev, ki jih ljudje uporabljajo za rekreacijo in druženje (npr. javni prostori, pogosto uporabljene poti).

ES Habitat se nanaša na bogastvo območij z rastlinskimi, živalskimi vrstami, ki so pomembne zaradi ekoloških vidikov zagotavljanja biotske raznovrstnosti v mestu. Ekološko modeliranje (Zardo in sod., 2017) je upoštevalo potencialna bogastvo biotske raznovrstnosti, biotska žarišča na območju mesta in ekološko vrednost rečnih ekosistemov.

ES Regulacija klimatskih razmer se nanaša na oceno območij iz vidika zmogljivosti zniževanja temperature v mestu Trento. Vrednotenje je zajemalo delež pokrovnosti območij z  krošnjami dreves in oceno evapotranspiracije (razmerje med pokrovnost z  krošnjami dreves, pokrovnostjo tal in velikost območja). Območja povpraševanja po ES oz. potreb po izboljšanju mikroklimatskih razmer so bila opredeljena urbana območja, ki so izpostavljena visokim temperaturam in jih naseljujejo občutljivejše skupine prebivalcev (npr. otroci in starostniki).

ES Oskrba s hrano se nanaša na oceno ustreznosti območja glede na trenutno stopnjo proizvodnje hrane in morfološko ustreznost izvajanja kmetijske dejavnosti (naklona, prst in nadmorska višina). Analiza je prikazala tudi območja povpraševanja po ES oskrbe hrane, kjer so bila območja analizirana glede na razdaljo stanovanjskih območji brez zasebnega vrta in razdaljo do skupnostnih vrtov.

ES zmanjševanje hrupa ocenjuje sposobnost vegetacijskih barier za absorpcijo hrupa prometa in možnost zmanjšanja hrupa za stanovanjske stavbe v bližini. Območja povpraševanja po ES so bila opredeljena kot  stanovanjska območja v bližini cest in železnic (nad 65 dB), vendar bi bilo smiselno vključiti tudi druga območja kot npr. območja bolnišnic, izobraževanja in rekreacije.

ES Rekreacija opredeljuje območija glede na možnosti izvajanja rekreacije. Ovrednotenje potencialnih območjij je izhajalo iz strukturnih lastnosti območja in možnosti opredelitve območja kot NBS. Upoštevana je bila tudi stopnja dostopnosti in infrastrukturna urejenost (npr. urejene kolesarske steze in možnost parkiranja).  Območja povpraševanja po ES so bila opredeljena kot stanovanjska območja, ocena pa je variirala glede na razdaljo 300-ih metrov (5min hoje) do kakovostne rekreacijske površine.

ES Zmanjševanje odtekanja meteorne vode ovrednoti območja zglede na zmožnost infiltracije in zadrževanja meteorne vode, s čimer se zmanjša količina odtoka, ki vstopa v kanalizacijski sitem.

Ocenjevanje območij z indikatorji kakovosti življenja, ki bi se navezovali na socialno dimenzijo doprinosv NBS (npr. socialna kohezija, zadovoljevanje različnih potreb različnih tipov uporabnikov) pri omenjenih analizah niso bili zajeti, vendar so seveda pomemben vidik v procesu načrtovanja NBS.

Primer analize ES Regulacija klimatskih razmer, kjer je kartirana provizija NBS doprinosov v iz vidika hladitvene zmožnosti območij:

Prednost metode se kaže v razumevanju NBS kot vrsta rešitev z različnimi prostorskimi komponentami in različnimi vplivi na okolje in kvaliteto bivanja prebivalcev. Sedanje prakse prostorskega načrtovanja pogosto obravnavajo zelenje v mestu samo s strukturnega vidika ali glede specifičnih funkcij (npr. rekreacija), medtem ko koncept NBS obravnava naravo predvsem iz njenih procesov, kar lahko zagotovlja prijetne mikroklimatske razmere v mestu.

Nadaljnja razprava in dileme

Čeprav sta NBS in ekosistemskie storitve (ES) razmeroma nova koncepta in je večina raziskav še daleč od implementacije znanja v prostor, Geneletti (2011) priznava potencial vrednotenja ES iz vidika izboljšanja kakovosti procesov načrtovanja in odločanja.

Cortinovis in Geneletti (2018) zgoraj opisano metodo vrednotenja območij nadgradita, zato se zdi pomembno prikazati njeno uporabnost v kontekstu urbanističnega načrtovanja:

Čeprav se ES na področju raziskovanja in političnih dejavnosti pogosto med seboj ne povezujejo, znanje o ES lahko vstopa v postopek odločanja po več poteh, od ozaveščanja deležnikov do oblikovanja določenih odločitev (Posner in sod., 2016, Geneletti idr.). Med potmi, ki jih je opisali Posner et al. (2016) sledeči primer prikazuje, kako uporabiti znanje ES za ustvarjanje določenih ukrepov in doseganje rezultatov. Primer prikazuje oceno hladilnega učinka mestne zelene infrastrukture v mestu Trento in možnosti rekreacije za njene prebivalce. Analizirani podatki so bili uporabljeni kot izhodišče za določitev potencialnih koristi, ki jih prinaša regeneracija degradiranega območja (Geneletti idr., 2019).

Primer prikazuje primerjavo med obstoječimi značilnostmi območja in scenarijem načrtovanja novega mestnega parka. Novi prostorski predlog prikazuje polmer 300-ih metrov, ki bi prebivalcem omogočil ustrezno razdaljo do rekreacijskega območja z NBS zasnovo in z izboljšanimi mikroklimatskimi pogoji.

Udeležbo na dvodnevnem tečaju Na naravi temelječe rešitve v urbanističnem načrtovanju, je bila podprta s projektom Connecting nature, ki ga financira program Obzorje 2020 v sporazumu o dodelitvi sredstev Evropske unije št. 730222.

Literatura:

Cohen-Shacham, E., Janzen, C., Maginnis S., Walters, G. (2016): Nature-based Solutions to address global societal challenges. Gland, IUCN

Cortinovis, C. Geneletti, D. (2018): Mapping and assessing ecosystem services to support urban planning: a case study on brownfield regeneration. One Ecosyst (sneto 1.3.2020) https://oneecosystem.pensoft.net/articles.php?id=25477

Geneletti, D. (2011): Reasons and options for integrating ecosystem services in strategic environmental assessment of spatial planning, Ecosystem and people, 7(3).

Geneletti, D., Cortinovis, C., Zardo, L., Esmail, B. A. (2019): Planning for Ecosystem Services in Cities. In:  Applying Ecosystem Services to Support Planning Decisions: A Case Study, pages: 43–56. Springer International Publishing.

Training Course Nature based solutions in Urban planning: case study material (2020): Trento, ReNature, University of Trento.

Posner, S., McKenzie, E., Ricketts, T.H. (2016): Policy impacts of ecosystem services knowledge. Proceedings of the National Academy of Sciences, 113 (7).

Zardo, L., Geneletti, D., Pérez-Soba, M., van Eupen, M. (2017) Estimating the cooling capacity of green infrastructures to support urban planning. Ecosystem Services 26: 225‑235. https://doi.org/10.1016/j.ecoser.2017.06.016

Avtor besedila: Živa Ravnikar

Čezmejna mobilnost

Poziv za oddajo prispevkov na temo čezmejne mobilnosti

Projekt Interreg CROSSMOBY vabi strokovnjake k oddaji prispevkov na temo izzivov in trenutnega stanja s področja čezmejnega prometa in mobilnosti v EU.

Rok za oddajo predlogov prispevkov je podaljšan do 30. aprila 2020.

Prispevki bodo predstavljeni 22. in 23. oktobra 2020 v Benetkah.

Več informacij v priponki. 

Koronavirus - sprememba v delovanju UIRS

Delo od doma

Zaradi preprečevanja širjenja okužbe s koronavirusom bo delo na UIRS do preklica potekalo od doma. Naši zaposleni so dosegljivi preko e-pošte.

Knjižnica UIRS

Zaprtje knjižnice

Zaradi preventivnih ukrepov pri preprečevanju širitve okužbe s koronavirusom bo knjižnica UIRS do preklica zaprta. Izposojenemu gradivu bomo avtomatično podaljšali rok izposoje.

V primeru, da nujno potrebujete določeno gradivo nas lahko kontaktirate na vesnas@uirs.si ali na številko 031 581 528.

Moja ulica v mestu prihodnosti

esejistični natečaj za osnovnošolce in dijake

Spoštovani osnovnošolci in dijaki,

v skladu s tematiko mednarodne konference City Street4 (CS4) razpisujemo natečaj za najboljši esej z  naslovom Moja ulica v mestu prihodnosti / My street in the city of the future in vabimo mlade, da predstavite svoje ideje za ulico v bližnji ali daljni prihodnosti.

Mislite, da bodo naše ulice čiste, zelene, polne kolesarjev, pešcev in ljudi, ki svoj prosti čas preživljajo zunaj in  se družijo? Bodo morda ulice postale le javni prostori, ki jih bodo čistili roboti, ljudje pa jih bodo uporabljali le  za vožnjo z novimi samovozečimi ali celo letečimi vozili? Mislite, da lahko v prihodnosti nadzor z droni in  kamerami vpliva na navade ljudi na ulicah? Na kakšne načine lahko mladi prispevate k izboljšanju izgleda in  pomena ulic v prihodnosti?

• Mednarodni natečaj je namenjen osnovnošolcem in dijakom med 10. in 18. letom starosti, ki bodo  tekmovali v dveh ločenih starostnih kategorijah (10 do 14 let in 15 do 18 let).
• Esej je lahko napisan v slovenske ali angleškem jeziku in naj obsega vsaj 750 besed in ne več kot  1500 besed (največ do dve tipkani strani). Lahko je dopolnjen tudi z risbami ali skicami. 
• Oddan mora biti v digitalni obliki (doc ali pdf formatu) preko spletnega portala konference City Street4 / Mestna ulica4 . Rok za oddajo je 10. junij 2020 do 23. ure.
• Avtorji najboljših treh esejev iz vsake kategorije bodo osvojili nagrade, prva nagrada za vsako kategorijo je tablični računalnik. Najboljši prispevki bodo razstavljeni v septembru na mednarodni  konferenci v Ljubljani.
• Več informacij o prijavi, rokih in pogojih najdete TUKAJ.

Želimo vam veliko razmišljujočih in ustvarjalnih trenutkov!

Upravljanje območij kulturne dediščine

Izid 3. monografske publikacije Združenja ICOMOS Slovenije

Združenje ICOMOS Slovenije je izdal 3. monografsko publikacijo, ki se tokrat posveča aktualni temi Upravljanja območij kulturne dediščine. Predstavljena besedila se posvečajo specifičnim problematikam in jih obravnavajo v kontekstu ključnih tem kot so: pravni in administrativni temelji upravljanja območij kulturne dediščine, pristopi in politike upravljanja ter izzivi, ki jih prinaša kulturni turizem.

Jelka Pirkovič v uvodnem prispevku predstavlja sodobne koncepte upravljanja dediščine. Sledijo štirje prispevki o izzivih upravljanja dediščinskih območij v Sloveniji. Špela Spanžel nas seznanja z uveljavljanjem upravljanja UNESCO kulturne dediščine v Sloveniji, Nataša Kolenc pa o izzivih zasebno-javnega partnerstva pri obnovi stavbne dediščine. Prispevek Tomaža Goloba podaja teoretičen pregled participatornega upravljanja urbanih območij in ga sooča s primeri iz Slovenije. Vlasta Vodeb poroča o primerih dobrih praks tudi iz projekta BhENEFIT, povezanih z uporabo HBIM metod pri upravljanju in monitoringu zgodovinskih stavbnih območij.

Sledijo članki, ki ilustrirajo primere upravljanja dediščinskih območij zunaj Slovenije. Ton temu delu daje prispevek Helene Kendrick o izjemnem uspehu regeneracije Glasgowa na Škotskem. Glasgowu se je v tridesetih leth uspelo preleviti iz propadajočega industrijskega mesta v cvetočo kulturno prestolnico in center kreativnih industrij. Primer Mostarja in njegove povezanosti s kulturnim turizmom, ki mu je nov pospešek dal vpis na sezam svetovne dediščine, je predstavljen v članku Aide Idrizbegović Konič in Jasenke Čakarić. Monografsko publikacijo zaključuje zanimiv primer rudarskega mesta Almaden v Španiji – sestrskega mesta slovenske Idrije pri vpisu na seznam svetovne dediščine. Tukaj namreč zanesenjaki z vsakoletnim uprizarjanjem žive zgodovine razvijajo zavest lokalne skupnosti in obiskovalcev o pomenu dediščinskih vrednot kot najboljše popotnice za prihodni razvoj mesta in regije. Knjigo sta uredili Jelka Pirkovič in Sonja Ifko.

Več informacij: http://icomos.si/

Naročilo knjige: info@icomos.si

Ven za zdravje

Priročnik za načrtovanje zelenih površin za spodbujanje telesne dejavnosti in zdravega življenjskega sloga

Pred kratkim je izšel priročnik Ven za zdravje: Priročnik za načrtovanje zelenih površin za spodbujanje telesne dejavnosti in zdravega življenjskega sloga. V njem zbrane vsebine so rezultat dela in spoznanj programa Strokovne podlage za prostorsko načrtovanje zelenih površin za spodbujanje telesnih dejavnosti prebivalstva (VEN ZA ZDRAVJE), ki ga je je izdelala strokovna skupina UIRS pod vodstvom krajinske arhitektke mag. Ine Šuklje Erjavec. Program je, z namenom pridobiti strokovno podporo za vključevanje v procese usmerjanja razvoja zdravega in kakovostnega bivalnega okolja in zagotavljanja prostorskih pogojev za aktivni življenjski slog prebivalcev, sofinanciralo Ministrstvo za zdravje, v okviru razpisa na področju prehrane in telesne dejavnosti za zdravje za obdobje 2017—2019, »Dober tek Slovenija« za več gibanja in bolj zdravo prehrano.

Gre za prvi slovenski celostni pristop povezovanja področij prostorskega načrtovanja in javnega zdravja, ki posebno skrb namenja ustvarjanju okolja, ki spodbuja telesno dejavnost za vse skupine prebivalstva. Njegov namen je utemeljiti pomen in možnosti povezovanja vsebin prostorskega načrtovanja in javnega zdravja ter celovito predstaviti relevantne vidike načrtovanja ustreznih in privlačnih okolij za aktivno uporabo zunanjega prostora mest in naselij.

Priročnik obsega celovit pregled obravnavane tematike, od oblikovane vizije v dokumentih in resolucijah do izsledkov raziskav o zdravju prebivalstva v povezavi s telesno dejavnostjo in zelenimi površinami, o potrebah ljudi in vrstah telesne dejavnosti, ki so ključne za ohranjanje zdravja, o zelenih površinah mest in naselij, njihovi pojavnosti in funkcijah ter njihovem načrtovanju za doseganje ustrezne kakovosti. Poseben poudarek je na priporočilih za zagotavljanje kakovosti načrtovanja zelenih površin za strokovnjake na področju načrtovanja prostora in za občine.

Priročnik je v celoti na voljo na naši spletni strani.

Vljudno vabljeni k branju!

Nova številka Urbanega izziva

Letnik 30, št. 2, december 2019

Nova številka Urbanega izziva prinaša 6 znanstvenih člankov domačih in tujih strokovnjakov s področja urbanizma, arhitekture in prostorskega načrtovanja. Članki prinašajo nova spoznanja o:  oblikovanju smernic za prenovo območij kulturne dediščine, dojemanju bivalnega okolja glede na starost prebivalcev, družbenih vidikih bivanja v varovanih soseskah, vlogi zelenih površin v mestih pri zmanjševanju učinkov toplotnega otoka, nosilni sposobnosti prostora za rekreacijo v primestnem območju ter spoznanja primerjalne analize fengšuiskih priporočil za arhitekturno oblikovanje.
 
Članki so v celoti dostopni na spletni strani Urbanega izziva v slovenskem in angleškem jeziku.

Lepo vabljeni k branju!

Foto natečaj »Mobilnostni rokenrol ulic / Streets’ Mobility Rock ’n’ Roll«

V okviru konference City Street 4, ki bo potekala v Ljubljani med 23. in 26. septembrom, se odpira foto natečaj “ Mobilnostni rokenrol ulic  - Streets’ Mobility Rock ‘n’ Roll“. Vabimo vse nadobudne fotografe in ljubitelje fotografije, da se pridružijo natečaju in sodelujejo s fotografijo in njenim podnapisom, ki prikažeta različne načine mobilnosti na ulicah sodobnih mest. Avtor naj si prizadeva zajeti prizor, kjer je prikazan več kot en način mobilnosti – fotografija naj prikazuje prepletenost različnih načinov mobilnosti v vsakdanjem življenju mestnih ulic. Več ljudi in načinov njihove mobilnosti na ulici, boljši rokenrol!

Več informacij o fotografskem natečaju v angleškem jeziku najdete TUKAJ, za informacije v slovenskem jeziku prosimo pišite na citystreet4@posta.uirs.si.  

Hkrati, bi vas radi spomnili, da se danes, 14.1. 2020, ob polnoči zaključuje rok za oddajo izvlečkov, zato vas vabimo, da jih pravočasno oddate.

Organizacijski odbor konference CS4

Prijavi se na 4. nacionalno konferenco o trajnostni mobilnosti

Sreda, 12. februar je dan 4. nacionalne konference o trajnostni mobilnosti. Konferenca se bo odvijala v Austria Trend Hotelu, na Dunajski cesti 154 v Ljubljani, od 8.30 do 15.15 ure.

Osrednja tema letošnje konference je integracija prostorskega in prometnega načrtovanja. Poleg osrednje teme, se bomo na delavnicah dotaknili tudi drugih aktualnih vsebin od Evropskega tedna mobilnosti, Zakona o trajnostni mobilnosti in do prenove nacionalnih smernic za izdelavo celostnih prometnih strategij.

Konferenca je prednostno namenjena predstavnikom občin in večjih ustanov ter strokovnjakom, ki se ukvarjajo s področjema trajnostne mobilnosti in prostorskega načrtovanja. Udeležba na konferenci je brezplačna. Število mest je omejeno.

Na delavnico se lahko prijavite TUKAJ.

Prijavite se lahko najkasneje do ponedeljka, 3. 2. 2020, do 12h.

AGENDA 4. nacionalne konference o trajnostni mobilnosti

Dostopnost in upravljanje historičnih urbanih območij

Projekt BhENEFIT

V projektu BhENEFIT zagovarjamo celovit pristop k upravljanju grajene stavbne dediščine (Historic Built Areas-HBA), pri se čemer upošteva širok spekter med sabo povezanih vidikov, ki zadevajo tako dnevno vzdrževanje kulturne dediščine, prostorsko načrtovanje in lokalno okolje. Zagotavljanje dostopnosti do dediščine sodi med principe celostnega ohranjanja dediščine. Celovito načrtovanja prostora teži k načrtovanju ureditev, ki dvigajo kvaliteto življenja v historičnih jedrih z ustreznim dostopom do družbene in gospodarske javne infrastrukture. Ob zaključevanju projekta BhENEFIT tudi v Sloveniji organiziramo serijo dogodkov.

Tako je Idrijsko-Cerkljanska razvojna agencija organizirala seminar na temo dostopnosti historičnih urbanih območij v povezavi s pilotnim območjem v Idriji (UNESCO). Seminar je vodila dr. Vlasta Vodeb z Urbanističnega inštituta Republike Slovenije. V seminarju smo preko dobrih in slabih praks iz tujine in Slovenije predstavili, kaj pomeni dostopnost s širšega vidika in kako vpliva na vsakdanje življenje v historičnih urbanih območij. V razpravi smo se spraševali o možnostih in ovirah uvajanja dostopnosti na pilotnem območju v Idriji, ki je kot UNESCO dediščina deležna posebnega varstva.

Več o projektu TUKAJ.