Search
en-USsl-SI

Stanovanjska politika: kje smo, kam gremo?

Slika: Stanovanjska politika: kje smo, kam gremo?
0 137

Stanovanjska politika: kje smo, kam gremo?

Dogodek bo potekal v sredo, 4. decembra 2024 ob 11:00 na Fakulteti za družbene vede, v predavalnici 23 (Kardeljeva ploščad 5, 1000 Ljubljana)

Več informacij o raziskavi.

Zaključna svetovalnica v Žalcu

Slika: Zaključna svetovalnica v Žalcu
0 111

Zaključna svetovalnica v Žalcu

V petek, 8. novembra 2024, smo zaključili svetovalnico programa Ven za zdravje 3 v občini Žalec

Zaključne svetovalnice programa Ven za zdravje 3 v občini Žalec so se udeležili predstavnice in predstavniki občinske uprave, občinskih služb ter tamkajšnjih javnih zavodov. Namen zadnje od treh svetovalnic je bil naslavljanje problematik in iskanje rešitev s področja urejanja prostora v občini s poudarkom na območjih mestnega jedra, športnega parka Žalec, turistične poti in Soseske V. Pozornost smo posvetili izzivom medsektorske izmenjave informacij na občini ter sodelovanju in iskanju rešitev s povezovanjem različnih oddelkov ter drugih služb.

Na delavnici smo skozi predstavitve in razprave obravnavali predloge splošnih in konkretnih ukrepov za celovito izboljšanje stanja zelenih površin za spodbujanje aktivnega življenjskega sloga prebivalk in prebivalcev Žalca. Delavnica je bila zasnovana na način, da so vsi udeleženci imeli možnost predlagati in dopolniti predloge ter izraziti svoja razmišljanja glede možnosti in potreb po medsebojnem sodelovanju in iskanju sinergij pri oblikovanju in izvajanju izboljšav.  

Glavno sporočilo posvetovalne skupine programa je bilo širše naslavljanje izzivov, vključno z nujno posodobitvijo zelenega sistema Žalca in implementacijo ukrepov v izvedbene prostorske akte, naslavljanje večnamenskosti površin in komunikacije s prebivalci ter iskanja različnih variant rešitev zagotavljanja javnega dostopa določenih prostorov ne glede na lastništvo zemljišč. Prepoznan je bil pomen vključevanja tovrstnih predlogov v dokumente različnih področij. Ugotovitve skupne delavnice bodo udeleženke in udeleženci svetovalnice še dopolnili, programska skupina pa bo svetovalnico zaključila z osnutkom akcijskega načrta, ki bo občini v pomoč pri uresničevanju razvoja zelenih površin in spodbujanja aktivnejšega življenjskega sloga.

Projekt PlanToConnect - srečanje partnerjev v italijanskem mestecu Caorle

Slika: Projekt PlanToConnect  - srečanje partnerjev v italijanskem mestecu Caorle
0 129

Projekt PlanToConnect - srečanje partnerjev v italijanskem mestecu Caorle

Odkrivanje narave in zgodovine vzhodne Benečije

V sklopu mednarodnega projekta PlanToConnect, ki ga Urbanistični inštitut Republike Slovenije vodi kot glavni parter, smo se na tridnevnem srečanju sestali s sodelujočimi partnerji iz Italije, Francije, Nemčije in Avstrije. Srečanje je potekalo v obmorskem mestecu Caorle v Italiji, na pilotnem območju projektnega partnerja Regione del Veneto. Nekoč močvirnata pokrajina na ustjih rek Livenza in Lemene, umetno izsušena in prepredena s kanali je bila idealna kulisa projektni tematiki.

S projektom PlanToConnect namreč razvijamo omrežje zelene in modre infrastrukture za ekološko povezljivost na območju Alp, v sodelovanju z deležniki s pilotnih območij pa poskušamo začrtati in definirati ekološke koridorje, ki bi omogočili primerne pogoje za migriranje živali in rastlin ter, širše, ohranjanje ali ponovno vzpostavljanje biotske pestrosti.

Z obiskom Nacionalnega muzeja pomorske arheologije (Museo Nazionale di Archeologia del Mare), vodne črpalke na kanalu Termine iz 20-ih let prejšnjega stoletja, s sprehodom po zaščitenem območju Vallevecchia ter z obiskom trajnostno usmerjene in tehnološko napredne kmetije Vallevecchia, smo pobližje spoznali zgodovinski razvoj ter ekološko in kmetijsko pomembnost območja.

Okrogla miza ob izdaji strokovne številke Urbanega izziva

Slika: Okrogla miza ob izdaji strokovne številke Urbanega izziva
0 16518

Okrogla miza ob izdaji strokovne številke Urbanega izziva

Torek, 22. 10. 2019 ob 17.00 uri v prostorih Urbanističnega inštituta v Ljubljani.

Spoštovani!

Vabimo vas na Okroglo mizo ob izdaji strokovne številke Urbanega izziva, v katerem je Zbornik prispevkov letošnjega 30. Sedlarjevega srečanja.

Okrogla miza bo v torek, 22. 10. 2019 ob 17.00 uri v prostorih Urbanističnega inštituta v Ljubljani, Trnovski pristan 2 (knjižnica, pritličje, vhod s pasaže).

Na okrogli mizi se bomo spomnili tematik Sedlarjevega srečanja z naslovom Razvojni trajnostni projekti - primeri dobrih praks za mesta in podeželje, ki je bilo 31. maja 2019 v Fužinskem gradu – v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje v Ljubljani.
Predstavili bomo zaključne ugotovitve srečanja, ki smo jih v juniju poslali na MOP, MK, občine in druge ustanove.

Na voljo bodo tudi revije Urbani izziv.

Več v vabilu.

Vljudno vabljeni in lepo pozdravljeni!

Organizacijski odbor 30. Sedlarjevega srečanja DUPPS in
uredništvo revije Urbani izziv, strokovna izdaja  

Hrup v okolju in zdravje

Slika: Hrup v okolju in zdravje
0 30373

Hrup v okolju in zdravje

Predavanje Sonje Jeram

Knjižnica Urbanističnega inštituta RS, torek, 15. oktober ob 17.00 uri, brezplačno predavanje v slovenskem jeziku

Knjižnica Urbanističnega inštituta RS, torek, 15. oktober ob 17.00 uri, brezplačno predavanje v slovenskem jeziku

Sonja Jeram bo predstavlia tematiko hrupa v okolju in pomen dobrega zvočnega okolja v bivalnem prostoru. Predstavila bo stališča Svetovne zdravstevne organizacije in Evropske komisije ter vlogo Nacionalnega inštituta za javno zdravje pri pripravi mnenj povezanih z načrti za rabo prostora in operativnih programov varstva pred hrupom. Govorila bo tudi o stanju obremenjenosti okolja s hrupom prometa, industrije, gostinskih lokalov in vetrnih elektrarn ter izpostavila posamezne primere. Kot protiutež obremenjenosti okolja s hrupom bo opisala vlogo mirnih območij v urbanem okolju.

Okoljski hrup ima na zdravje in počutje ljudi več vplivov. Zelo glasni zvoki lahko že v krajšem času povzročijo začasne ali trajne okvare sluha. Vendar taki zvoki v bivalnem okolju niso pogosto prisotni. Vedno več je znanstvenih dokazov o negativnih vplivih hrupa, ki je v okolju stalno prisoten, tudi če ne dosega visokih intenzitet. Na ta hrup se sicer mnogi hitro navadijo in ga sprejmejo kot del vsakdanjega življenja. Kljub temu se vplivi na zdravje dolgoročno odražajo v boleznih srca in ožilja. Ocenjeno je, da je v državah zahodne Evrope izgubljenih več kot milijon zdravih let življena zaradi vznemirjenosti, motenj spanja, bolezni srca in ožilja, šumenja v ušesih in kognitivnih motenj pri otrocih. Podatki kažejo na resnost vplivov, ki jih ne smemo spregledati.

Sonja Jeram je raziskovalka na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje v Ljubljani. Dr. Jeramova je doktorirala iz biologije na Univerzi v Ljubljani na področju nevrofiziologije pri zvočni komunikaciji žuželk. S svojim delom je nadaljevala na področju kemijske varnosti in sodelovala kot gostujoča znanstvenica v Evropskem centru za validacijo alternativnih metod (JRC, Ispra). Za njeno izjemno delo na področju alternativnih strategij za zmanjšanje rabe živali v poskusih, je prejela nagrado Fundacije Doerenkamp-Zbinden. Zadnjih deset let dela na področju okoljskega hrupa in zdravja tudi v sklopu evropskih projektov Obzorje 2020.


Predavanje se izvaja v okviru projekta »Strokovne podlage za prostorsko načrtovanje zelenih površin za spodbujanje telesnih dejavnosti prebivalstva«


Vljudno vabljeni na predavanje in pogovor, ki bo sledil. Več informacij na info@uirs.si.


Na uklad-ih temelječ pristop k zaščiti in trajnostnemu razvoju kulturne dediščine v Kišinjevu, Moldavija

Slika: Na uklad-ih temelječ pristop k zaščiti in trajnostnemu razvoju kulturne dediščine v Kišinjevu, Moldavija
0 30528

Na uklad-ih temelječ pristop k zaščiti in trajnostnemu razvoju kulturne dediščine v Kišinjevu, Moldavija

Predavanje Irine Irbitskaye

Knjižnica Urbanističnega inštituta RS, torek, 01. oktober 2019 ob 17.00 uri, brezplačno predavanje v angleškem jeziku


Irina Irbiskaya bo razpravljala o pristopu za ohranjanje kulturne dediščine v Republiki Moldaviji, ki temelji na ukladih. T.i. uklad je trajen način življenja oz. dejavnosti, ki se odraža v prostoru. Načini, na katere se ukladi pojavljajo v mestu, se razlikujejo glede na velikost in vlogo mesta (npr. glavno mesto, regionalno upravno središče ali majhno mesto). Uklad opredeljujejo prevladujoča družinska kultura, odnos do okolice, način, kako se ljudje, ki pripadajo ukladu, zavedajo svoje preteklosti in gradijo svojo prihodnost, kako dojemajo svoje otroke, v kakšnem odnosu so s svojim ozemljem in sosedi, kako ravnajo s svojo in tujo lastnino, kako delajo ter preživljajo svoj prosti čas.

Pristop za ohranjanje kulturne dediščine, temelji na ukladih in je zasnovan v poročilu, ki ga je pripravila za Agencijo za inšpekcijo in restavriranje spomenikov Moldavije. Podpira ga UNDP Moldavija v okviru programa »Russian Experts on Demand«.

Irina Irbitskaya je arhitektka in urbanistka. Je direktorica Centra za urbane kompetence na Ruski predsedniški akademiji za nacionalno gospodarstvo in javno upravo (RANEPA) s specialističnimi znanji na področju stanovanjskih projektov in izboljševanja pristopov k urbanističnemu razvoju in načrtovanju. Je soustanoviteljica mednarodnega projekta Doktor Gorodov.


Vljudno vabljeni na predavanje in pogovor, ki bo sledil.

Več informacij na info@uirs.si.

Palača Urbanc - prva veleblagovnica v Ljubljani

Slika: Palača Urbanc - prva veleblagovnica v Ljubljani
0 12806

Palača Urbanc - prva veleblagovnica v Ljubljani

Predavanje

Knjižnica Urbanističnega inštituta RS, torek, 11. junij 2019 ob 17.00 uri, brezplačno predavanje v slovenskem jeziku


Knjižnica Urbanističnega inštituta RS, torek, 11. junij 2019 ob 17.00 uri, brezplačno predavanje v slovenskem jeziku

Predavateljici Breda Mihelič in Marija Režek Kambič bosta predstavili gradnjo in prenovo prve veleblagovnice v Ljubljani.

V prvem delu bosta na kratko predstavili kontekst razvoja veleblagovnic v drugi polovici 19. stoletja v Evropi, ko je masovna proizvodnja spodbudila rast potrošništva in novih načinov prodaje industrijskega blaga.  Prvo veleblagovnico Le Bon Marché je v Parizu leta 1867 odprl podjetnik in poslovnež Aristid Boucicault (1810 ­- 1877), potem pa se je tip veleblagovnice hitro razširil ob velikih bulevarjih modernih evropskih mest. V Ljubljani je leta 1903 zgradi prvo veleblagovnico ugledni ljubljanski trgovec Felix Urbanc na današnjem Prešernovem trgu, kjer so po potresu zrasle številne nove reprezentativne palače. Urbančeva veleblagovnica, ki se je ohranila vse do danes, je simbol gospodarskega razcveta mesta po potresu 1895.

V drugem delu bo predstavljena usoda palače Urbanc, ki je bila z vrsto neprimernih posegov in drugimi spremembami v drugi polovici 20. stoletja močno okrnjena, in proces celovite prenove palače med letoma 2006 in 2010.

 Predavanje sodi v sklop dogodkov, ki jih Ljubljana pripravlja ob svetovnem dnevu art nouveauja

Dr. Breda Mihelič, umetnostna zgodovinarka. Od leta 2000 do 2018 je bila zaposlena na Urbanističnem inštitutu RS kot znanstveni svetnik in nekaj let kot direktorica, pred tem pa je šest let kot konzervatorka delala na Zavodu za varstvo kulturne dediščine RS, območna enota Ljubljana.  Poglavitna področja njenega raziskovanja so zgodovina arhitekture in urbanizma 19. in 20. stoletja, urbana morfologija in arhitekturna tipologija ter metodologija urbane prenove in varstva kulturne dediščine.

Marija Režek Kambič je diplomirana umetnostna zgodovinarka, ki od leta 2002 zaposlena na Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Ljubljana kot konservatorka. Področje njenega delovanja obsega tako strokovne in upravne naloge s področja ohranjanja nepremične kulturne dediščine s poudarkom na profani arhitekturi 19. in 20. stoletja v Ljubljani.


Vljudno vabljeni na predavanje in pogovor, ki bo sledil. Več informacij na info@uirs.si.


Na Dunaju imajo drugačen pristop

Slika: Na Dunaju imajo drugačen pristop
0 13610

Na Dunaju imajo drugačen pristop

Predavanje

Knjižnica Urbanističnega inštituta RS, torek, 21. maja 2019 ob 17.00 uri, brezplačno predavanje v slovenskem jeziku


Arhitekt Blaž Babnik Romaniuk bo predstavil pripravo strateškega urbanističnega načrta za novo središče Dunaja, ki se je odvil na podlagi zmage na mednarodnem natečaju Europan 13, Dunaj. Skupina arhitektov se je v natečajni nalogi ukvarjala z vprašanjem razvoja mesta Dunaj v policentrično mesto in s potencialom preoblikovanja razvojno zelo pomembnega dela mesta. To novo središče četrti Kagran leži severno od starega rokava Donave in je danes namenjeno skoraj izključno nakupovanju. S predlogom javnega prostora ‘Publicquartier’, ki je osredotočen na vzpostavljanje dejavnosti javnega značaja, so predlagali dolgoročen in korenit poseg v spremembo zasnove celotnega središča, da bi lahko odprt prostor našli tam, kjer je največja pretočnost prometa in ljudi ter kjer se stika največ programskih sklopov.

Glede na natečajno nalogo so tekom dveh let oblikovali strateški urbanistični načrt, ki ga je novembra 2018 Komisija za razvoj mesta Dunaj potrdila kot primernega za nadaljnji razvoj in pripravo dokumentacije. V predavanju bodo predstavljene glavne naloge strateškega načrta, usmeritve in ključne točke, ki so zagotovile uspešen dialog med vsemi deležniki.


Blaž Babnik Romaniuk, mag. inž. arh. je diplomiral na Oddelku za umetnostno zgodovino Univerze v Ljubljani in na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani. Je ustanovitelj in vodja projektivnega podjetja Obrat, d.o.o. (www.obratdoo.si), ki deluje od leta 2011, pred tem pa je deloval samostojno in kot projektant v Studiu Abiro na projektu Nordijskega centra Planica. Po zmagi na natečaju Europan 13 in drugem mestu na Europanu 14 je sodeloval še na več tujih in slovenskih natečajih – Quartier Seeterrassen Aspern Seestadt, Bildungscampus Gasometerumfeld.


Delitev moči načrtovanja v še vedno urbanizirajoči se Švedski

Slika: Delitev moči načrtovanja v še vedno urbanizirajoči se Švedski
0 12243

Delitev moči načrtovanja v še vedno urbanizirajoči se Švedski

Predavanje

Knjižnica Urbanističnega inštituta RS, torek, 14. maj 2019 ob 17.00 uri, brezplačno predavanje v angleškem jeziku


Knjižnica Urbanističnega inštituta RS, torek, 14. maj 2019 ob 17.00 uri, brezplačno predavanje v angleškem jeziku

Kirsten Westin bo predavala o tem, kako je načrtovanje na Švedskem razdeljeno med različne akterje in različne ravni. Zadnjih 50 let je mestno prebivalstvo ocenjeno na 85% od 10 milijonov prebivalcev. Urbanizacija je še vedno prisotna, saj se večja urbana območja povečujejo, veliko manjših mest pa doživlja upad prebivalstva. To je povzročilo pomanjkanje stanovanj v hitro rastočih urbanih somestjih Stockholma, Göteborga in Malmöja ter v nekaterih drugih večjih mestih. Hkrati je v manjših mestih in na podeželskih območjih stanovanj preveč. Vožnja na delo je za mnoge način, kako rešiti problem iskanja cenovno dostopnih stanovanj. Na nacionalni ravni to pomeni, da se vsak tretji zaposleni vozi na delo izven občine, v kateri prebiva. Vloga države je na Švedskem po tradiciji močna (pomembnost države blaginje), švedski parlament in vlada z zakonodajo določata okvire za načrtovanje in gradnjo. Čeprav je vloga države močna, so za načrtovanje zemljišč in vodnih območij znotraj svojih geografskih meja odgovorne občine. Občina ima pooblastila za sprejemanje načrtov in odločitev, ali naj se načrt izvaja ali ne. Stanovanjsko področje urejajo občine z načrti rabe zemljišč, medtem ko je načrtovanje medkrajevnega in medregionalnega javnega prometa v pristojnosti regionalnih odborov. V politični in tudi javni razpravi na Švedskem sta danes izpostavljeni dve vprašanji povezani z urbanizacijo in vožnjo na delo; napetosti med mesti in podeželjem ter medobčinsko sodelovanje pri načrtovanju. Kerstin Westin bo predstavila ozadje tega stanja in navedla nekaj primerov, ko lahko čezmejno načrtovanje deluje (ali pa tudi ne).

Kerstin Westin je profesorica geografije na Univerzi Umeå na Švedskem. Večina njenih raziskav se nanaša na vožnjo na delo in njene družbene in gospodarske učinke. Preučevala je tudi učinke zasebnega lastništva gozdov na migracije z in na območja, ki so bogata z gozdovi. Še eno izmed področji njenega raziskovanja pa je človekova navezanost na kraj.  Profesorica je bila vodja oddelka geografije v letih 2002–2009 in 2013–2018. Odgovorna je bila za vzpostavitev magistrskega programa prostorskega načrtovanja in programa Advanced GIS.


Vljudno vabljeni na predavanje in pogovor, ki bo sledil. Več informacij na info@uirs.si.


Urejanje krajine – slovenska krajinska politika

Slika: Urejanje krajine – slovenska krajinska politika
0 10877

Urejanje krajine – slovenska krajinska politika

Predavanje z razpravo

Knjižnica Urbanističnega inštituta RS, torek, 23. april 2019 ob 16.00 uri

Knjižnica Urbanističnega inštituta RS, torek, 23. april 2019 ob 16.00 uri

Organizator: DKAS, IPoP, Urbanistični inštitut RS

Urbanistični inštitut Republike Slovenije v sodelovanju z DKAS - Društvo krajinskih arhitektov Slovenije ter IPoP - Inštitut za politike prostora organizira predavanje "Urejanje krajne - slovenska krajinska politika". Predstavljen bo projekt »Varstvo in razvoj slovenske krajine« s katerim DKAS, IPoP in CIPRA Slovenija s podporo Ministrstva za okolje in prostor pripravljajo izhodišča za krajinsko politiko. Projekt je zanimiv metodološko in vsebinsko, zasnovan je kot vključujoč proces prepoznavanja problemov in oblikovanja rešitev za izboljšanje razmer v načrtovanju in upravljanju krajine, njegov cilj je sprejem družbenega dogovora o krajinski politiki. S Krajinsko politiko bo Slovenija zapolnila vrzeli v načrtovanju in upravljanju krajine, sistemsko podprla procese preobrazbe krajine in izpolnila zahteve Evropske konvencije o krajini ter tako zagotovila celovito načrtovanje in upravljanje krajine. Stroka s področja urejanja prostora in graditve je leta 2016 v gradivu Kultura prostora zdaj! ugotovila, da sta skrb za varstvo in razvoj krajine v Sloveniji premalo učinkovita, da smo priča postopni razgradnji kakovosti in zmanjševanju razvojne vrednosti slovenske krajine. Razmere se od takrat niso pomembno spremenile in zanimivo bo slišati, kako na načrtovanje in upravljanje krajine gledajo kolegice in kolegi, katerih organizacije so bile povezane  v partnerstvu Odgovorno do prostora!. 


Kontaktna oseba za dodatne informacije: Maja Simoneti, maja.simoneti@ipop.si


Več o dogodkih v mesecu krajinske arhitekture si lahko preberete na www.dkas.si in na njihovi Facebook strani. Več o krajinski politiki, kateri je letošnji mesec krajinske ahtitekture posvečen pa na www.krajinskapolitika.si.


 Vljudno vabljeni na predavanje in razpravo. Več informacij na info@uirs.si.


RSS

 

KONTAKT

Urbanistični inštitut Republike Slovenije
Trnovski pristan 2
1000 Ljubljana
ali p.p. 3419, 1115 Ljubljana


 Centrala + 386 (0)1 420 13 00
 Tajništvo + 386 (0)1 420 13 10
info@uirs.si
@UrbanInstitut
UIRS

KNJIŽNICA in INDOK CENTER

Delovni čas:
od ponedeljka do petka: 9.00 – 13.00

 + 386 (0)1 420 13 31, + 386 (0)31 581 528
  knjiznica@uirs.si

Loading
  • NOVIČNIK

    Bi bili radi obveščeni o novicah
    in delu Urbanističnega inštituta RS?

    Vpišite svoj e-naslov in se naročite!

Copyright 2024 by UIRS
Back To Top