Slovenija na razpotju pri načrtovanju prometnega sistema
Susan Handy je na predavanju 20. novembra na Akademiji za glasbo v Ljubljani opozorila na številne stranpoti načrtovanja prometa. Okrogla miza s slovenskimi gosti je potrdila različne poglede na promet in nujnost diskusije.
Mednarodno priznana ameriška strokovnjakinja prometnega načrtovanja prof. dr. Susan Handy je v predavanju "V drugi prestavi: k bolj pravičnemu in trajnostnemu prometnemu sistemu" med drugim opozorila na negativne plati, ki jih prinaša vztrajanje pri prometnem sistemu, ki se osredotoča predvsem na avtomobil. Predstavila je pojav spodbujenega prometa, ki je bil dokazan s številnimi raziskavami in ki povzroča, da se ob širitvah cest paradoksalno v nekaj letih pojavijo novi zastoji. Poleg pomena načrtovanja sodobnega javnega potniškega prometa je tudi poudarila, da je treba doseči spremembo načrtovanja prometnega sistema, ki bo temeljil na dostopnosti do storitev in se bo osredotočal na ljudi, namesto na avtomobile.
Na okrogli mizi "Sprememba paradigme prometnega načrtovanja" so gostje doc. dr. Robert Rijavec (Prometnotehniški inštitut, UL), doc. dr. Marjan Lep (Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo, UM), dr. Aljaž Plevnik (Urbanistični inštitut RS) in prof. dr. Susan Handy (UC Davis, Kalifornia) spregovorili tako o cestnih zastojih kot o pomenu zagotavljanja dostopnosti z različnimi načini prevozov. Dr. Aljaž Plevnik je dejal, da bo sedanja širitev cestnega sistema v Sloveniji, ki se trenutno odvija brez večjega družbenega konsenza, glede na izkušnje iz tujine zagotovo prinesla še več zastojev. Zato je potrebno pristopiti k načrtovanju prometnega sistema, ki bo poskrbel za kakovostne alternative dostopanja do ciljev poti. Doc. dr. Marjan Lep je opozoril tudi na pojav t. i. izparelega prometa, ki so ga izmerili v Mariboru in ki povzroči, da se po zmanjšanju cestnih kapacitet (zaprtju ceste ali ukinitvi pasov) del avtomobilskega prometa izgubi, ker ljudje spremenijo način, čas ali potrebo po vožnji in promet izgine. Doc. dr. Peter Rijavec je izpostavil, da imamo v Sloveniji veliko odvisnost od avtomobila: podatki kažejo, da ima več kot 1,5 milijona ljudi pri nas vozniško dovoljenje, pri razvoju alternativnih rešitev prevoza, tudi javnemu potniškemu prometu, pa zaostajamo.
Gostje so se strinjali, da bi lahko Slovenija sledila številnim dobrim praksam iz evropskih držav in zagotovila javni potniški promet 21. stoletja, saj imajo enostranske investicije v cestno omrežje veliko negativnih učinkov in ne vključujejo vsaj četrtine prebivalstva. Sodelovanje različnih strok z izmenjavo različnih pogledov na prometni sistem so izpostavili kot ključno prednost pri načrtovanju kakovostnega prometnega sistema v prihodnje.
Srečanje je povezovala Nataša Briški.
Foto: Urban Cerjak
***
Posnetek srečanja, ki ga je organizirala Skupina za transformativno prometno načrtovanje Urbanističnega inštituta RS.