Vabilo na predavanje in okroglo mizo s prof. dr. Susan Handy

Četrtek, 20. novembra 2025, od 13h do 15h

Skupina za transformativno prometno načrtovanje Urbanističnega inštituta RS vas vabi na predavanje mednarodne strokovnjakinje za prometno načrtovanje

prof. dr. Susan Handy

V drugi prestavi: k bolj pravičnemu in trajnostnemu prometnemu sistemu

Predavanju bo sledila okrogla miza.

Srečanje bo potekalo v živo v četrtek, 20. novembra 2025, med 13.00 in 15.00 uro, na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani, dvorana Julija Betetta (Kongresni trg 1, Ljubljana).

Predavanje bo v angleškem jeziku.

P R I J A V A:
Obvezna je prijava do zapolnitve mest oziroma do 14. novembra 2025 preko prijavnega obrazca. Število udeležencev je omejeno, kotizacije ni.

Točke ZAPS in IZS so v fazi pridobivanja.

Lepo vabljeni!

---

PROGRAM

V drugi prestavi: k bolj pravičnemu in trajnostnemu prometnemu sistemu 

JAVNO PREDAVANJE SUSAN HANDY

Prometni sistem v Združenih državah Amerike je bil oblikovan na podlagi niza pristopov, ki so globoko zasidrani v strokovni praksi. Ti pristopi – svoboda, hitrost, mobilnost, vozila, zmogljivost, hierarhija in ločevanje prometnic, nadzor in tehnologija – so ustvarili sistem, v katerem je večina ljudi odvisna od vožnje z avtomobilom, z vsemi negativnimi posledicami, ki jih to prinaša. Prehod k bolj pravičnemu in trajnostnemu sistemu zahteva spremembo načina razmišljanja znotraj prometne stroke. V predavanju bo kritično osvetlila način razmišljanja, ki je v zadnjem stoletju oblikoval naš prometni sistem, ter razmislila o tem, kako – in v kolikšni meri – se ta način razmišljanja danes spreminja. 

Predavanje bo potekalo v angleškem jeziku.

Prof. dr. Susan Handy je mednarodno priznana strokovnjakinja za prometno načrtovanje z Univerze v Kaliforniji v Davisu. Vodila je Nacionalni center za trajnostni promet, ki ga financira ameriško Ministrstvo za promet, ter študijski program Prometna tehnologija in politika. Njena knjiga Shifting Gears: Towards a New Way of Thinking About Transportation (V drugi prestavi: proti novemu načinu razmišljanja o prometu, 2023) poziva k novemu pristopu, osredotočenemu na dostopnost in človeku prijazno načrtovanje. Znana je po povezovanju raziskav s prakso. Leta 2025 je prejela častni doktorat Tehniške univerze v Delftu, leta 2024 pa je svojo knjigo predstavila kot osrednja govorka na konferenci Transportation Research Board.

Sprememba paradigme prometnega načrtovanja v Sloveniji 

OKROGLA MIZA

---

Dodatne informacije:
E: stpn@uirs.si                        W: www.uirs.si/stpn

Predavanje organizira Skupina za transformativno prometno načrtovanje UIRS. Namenjeno je strokovnjakom, ki se ukvarjajo z načrtovanjem prometa in prostora, medijem ter zainteresirani javnosti.

Konferenca Regionalna kontekstualizacija v arhitekturi: Duh kraja - Negovanje identitete v grajenem okolju

Med 17. in 20. septembrom

Na konferenci Regionalna kontekstualizacija v arhitekturi: Duh kraja - Negovanje identitete v grajenem okolju, ki je potekala med 17. in 20. septembrom, sta naši raziskovalki Nina Goršič in Damjana Gantar predstavili prispevek z naslovom Ohranjanje prostorske identitete: tradicionalne oblike in nedavni razvoj naselij v občini Cerknica, Slovenija. 

Prispevek predstavlja ugotovitve študije na terenu in analize podatkov izbranih vasi ter končni rezultat raziskovalnega projekta Smernice za prenovo in gradnjo hiš v občini Cerknica.

Avtorici izpostavljata pomen ozaveščanja javnosti, strokovne odgovornosti in iskanja inovativnih pristopov pri gradnji ter prenovi. Le s spoštovanjem lokalnih arhitekturnih značilnosti in prilagajanjem danemu prostoru lahko naselja in krajina ohranijo svojo identiteto ter se hkrati razvijajo v koraku s sodobnimi potrebami.

Izsledki projekta DEDIS predstavljeni na mednarodni konferenci HERITAGE 2025

Med 10. in 13. septembrom 2025

Med 10. in 13. septembrom 2025 je na Politehniški univerzi v Valenciji (UPV) potekala mednarodna konferenca HERITAGE 2025 – International Conference on Earthen and Vernacular Heritage: Conservation, Adaptive Reuse and Urban Regeneration. Glavne teme konference so bile vernakularna in zemeljska arhitekturna dediščina, območja urbane in podeželske dediščine ter povezava tradicije s sodobnostjo.

V okviru tega dogodka smo raziskovalke predstavile tri prispevke, ki so nastali v okviru projekta  DEDIS (CRP V5‑2358).

Na konferenci smo predstavile dva pripomočka, razvita v okviru projekta DEDIS, in primer dobre prakse celovite energetske prenove:

• Solarni kataster je orodje za oceno ranljivosti in primernosti nameščanja FN na območjih naselbinske dediščine, ki upošteva tako vizualno izpostavljenost kot energetski potencial. Prispevek v angleščini: »Solar Cadastre for Heritage Sites: A Geoinformation Tool for Balancing Energy Potential and Conservation Needs« (Debevec, Bevk, Stegnar, Gantar), je dostopen na povezavi.
• Posodobitev Smernic za energetsko prenovo stavb kulturne dediščine, ki predstavlja postopek in vsebinski ovir prenove izhodiščnega dokumenta Smernic za energetsko prenovo stavb kulturne dediščine, ki so izšle 2016. Prispevek v angleščini: »Guidelines to Support the Sustainable Conservation of Cultural Heritage Buildings in Slovenia« (Tomšič, Goršič, Mujkić, Šijanec Zavrl, Jejčič, Gantar), je dostopen na povezavi.
• Inovativni model celovite energetske prenove stavbe kulturne dediščine, predstavitev izvedbe primera v Ljubljani (v Sloveniji). Prispevek v angleščini: »Implementation of an Innovative Model of the Comprehensive Energy Renovation Project of a Cultural Heritage Building in Ljubljana«, Slovenia (Jejčič, Tomšič, Šijanec Zavrl), je dostopen na povezavi. 

Po predstavitvi se je na okrogli mizi razvila živahna in konstruktivna razprava o težavi nameščanja FN-naprav v dediščinskih območjih širom Evrope.

Partnerji projekta: UIRS, GI ZRMK, IJS, UL BF 

Tekst: Maja Debevec, Damjana Gantar

Foto: Nina Goršič, Heritage 2025

Udeležba na mednarodni konferenci Heritage 2025

Med 10. in 13. septembrom 2025

Udeležba na mednarodni konferenci Heritage 2025

Na mednarodni konferenci HERITAGE 2025, ki je potekala na Politehniški univerzi v Valencii (UPV) med 10. in 13. septembrom 2025, smo  predstavili tri prispevke, ki temeljijo na rezultatih raziskovalnega projekta DEDIS:

- Solar Cadastre for Heritage Sites: A Geoinformation Tool for Balancing Energy Potential and Conservation Needs

- Guidelines to Support the Sustainable Conservation of Cultural Heritage Buildings in Slovenia

- Implementation of an Innovative Model of the Comprehensive Energy Renovation Project of a Cultural Heritage Building in Ljubljana, Slovenia

Prispevki so objavljeni v zborniku konference https://ocs.editorial.upv.es/index.php/HERITAGE/HERITAGE2025/schedConf/presentations

Razstava Za biotsko raznovrstnost: ekološka povezljivost in načrtovanje prostora

Do 13. oktobra 2025

Do 13. oktobra 2025 si lahko v 1. nadstropju Goriške knjižnice Franceta Bevka v Novi Gorici (na hodniku med Oddelkom za odrasle s strokovnim gradivom in Časopisnim oddelkom) ogledate razstavo Za biotsko raznovrstnost: ekološka povezljivost in načrtovanje prostora.

Razstava je del mednarodnega projekta PlanToConnect, ki povezuje deset partnerjev iz Avstrije, Italije, Francije, Nemčije in Slovenije. Slovenski partner je Urbanistični inštitut RS.

Razstava poleg vsebine projekta predstavlja tudi pilotno območje Goriške statistične regije ter  poudarja pomen zelene in modre infrastrukture (reke, mokrišča, travišča, gozdovi). Ta omogoča migracijo vrst, pretok genov, prilagajanje podnebnim spremembam in učinkovito ohranjanje biotske raznovrstnosti.

Lepo vabljeni!

Več o projektu na spletni strani.

Izzivi čebelarjenja v Ljubljani

7. oktober 2025 ob 17.00, Knjižnica Urbanističnega inštituta Republike Slovenije, Trnovski pristan 2, Ljubljana

Ob dnevih četrtne skupnosti Trnovo, vas vabimo na dogodek o urbanem čebelarjenju, ki bo potekal 7. oktobra 2025 ob 17.00, v knjižnici Urbanističnega inštituta Republike Slovenije.

Urbano čebelarjenje je praksa gojenja čebel v mestnem okolju, kot so strehe stavb, vrtovi, balkoni, parki ali druge zelene površine v urbanih središčih. Gre za dejavnost podobno tradicionalnemu čebelarjenju, vendar prilagojeno mestnim pogojem.

Predstavili bomo ključne prednosti urbanega čebelarjenja in izzive, s katerimi se čebelarji srečujemo v Ljubljani v zadnjih letih. V pogovoru bodo sodelovali Franc Petrovčič, pionir urbanega čebelarjenja v Ljubljani, ki čebelari na strehi Cankarjevega doma, Dejan Pečnik, ki čebelari na Grajskem hribu in Luka Mladenovič, ki čebelari na strehi Urbanističnega inštituta Republike Slovenije v Trnovem.

Dogodek je brezplačen, prijave niso potrebne.

Vljudno vabljeni!

FOTO: Simon Koblar

36. Sedlarjevo srečanje "Varovanje tal in zelenih omrežij v prostorskem načrtovanju"

V petek, 10. oktobra 2025, v veliki predavalnici J I/1 (I nadstropje) na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani, Jamova cesta 2, Ljubljana

V petek 10. 10. 2025 bo na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo potekalo že 36. Sedlarjevo srečanje. Naslov tokratnega srečanja je Varovanje tal in zelenih omrežij v prostorskem načrtovanju.

Evropska komisija je leta 2021 sprejela Strategijo EU za tla do leta 2030, ki med drugim vključuje cilj neto ničelne rasti pozidanih zemljišč (angl. no net land taken). 

Na njeni podlagi je v postopku sprejemanja direktiva o spremljanju  in odpornosti tal, ki jo bo predvidoma v naslednjih tednih potrdil Evropski parlament in bo obvezujoča za države članice.

To bo vplivalo na prostorsko načrtovanje tudi v Sloveniji, saj bo potrebno upoštevati dimenzijo tal v smislu zmanjševanja širitve stavbnih zemljišč in širše, v smislu celovitega varovanja tal, prsti, zelenih površin, blažitve podnebnih sprememb in prilagajanja nanje idr.

 

Uvodni referat bo predstavila prof. dr. Fransje L. Hooimeijer, profesorica na Tehniški univerzi v Delftu na Nizozemskem, Oddelku za urbanizem. 

Sodelujoči predavatelji bodo soočali mnenja s planersko-urbanističnih in kmetijskih vidikov in iskali potencialne poti in rešitve. 

Predavanjem in predstavitvam bo sledila razprava, na kateri bomo oblikovali zaključke Sedlarjevega srečanja.

 

Tudi letos bo Urbanistični inštitut Republike Slovenije sodeloval pri izvedbi Sedlarjevega srečanja, in sicer bo po srečanju izdan Zbornik referatov srečanja kot del strokovne številke revije Urbani izziv.

Vljudno vabljeni k PRIJAVI

Stanovanjska politika: kje smo, kam gremo?

Dogodek bo potekal v sredo, 4. decembra 2024 ob 11:00 na Fakulteti za družbene vede, v predavalnici 23 (Kardeljeva ploščad 5, 1000 Ljubljana)

Zaključna svetovalnica v Žalcu

V petek, 8. novembra 2024, smo zaključili svetovalnico programa Ven za zdravje 3 v občini Žalec

Zaključne svetovalnice programa Ven za zdravje 3 v občini Žalec so se udeležili predstavnice in predstavniki občinske uprave, občinskih služb ter tamkajšnjih javnih zavodov. Namen zadnje od treh svetovalnic je bil naslavljanje problematik in iskanje rešitev s področja urejanja prostora v občini s poudarkom na območjih mestnega jedra, športnega parka Žalec, turistične poti in Soseske V. Pozornost smo posvetili izzivom medsektorske izmenjave informacij na občini ter sodelovanju in iskanju rešitev s povezovanjem različnih oddelkov ter drugih služb.

Na delavnici smo skozi predstavitve in razprave obravnavali predloge splošnih in konkretnih ukrepov za celovito izboljšanje stanja zelenih površin za spodbujanje aktivnega življenjskega sloga prebivalk in prebivalcev Žalca. Delavnica je bila zasnovana na način, da so vsi udeleženci imeli možnost predlagati in dopolniti predloge ter izraziti svoja razmišljanja glede možnosti in potreb po medsebojnem sodelovanju in iskanju sinergij pri oblikovanju in izvajanju izboljšav.  

Glavno sporočilo posvetovalne skupine programa je bilo širše naslavljanje izzivov, vključno z nujno posodobitvijo zelenega sistema Žalca in implementacijo ukrepov v izvedbene prostorske akte, naslavljanje večnamenskosti površin in komunikacije s prebivalci ter iskanja različnih variant rešitev zagotavljanja javnega dostopa določenih prostorov ne glede na lastništvo zemljišč. Prepoznan je bil pomen vključevanja tovrstnih predlogov v dokumente različnih področij. Ugotovitve skupne delavnice bodo udeleženke in udeleženci svetovalnice še dopolnili, programska skupina pa bo svetovalnico zaključila z osnutkom akcijskega načrta, ki bo občini v pomoč pri uresničevanju razvoja zelenih površin in spodbujanja aktivnejšega življenjskega sloga.

Projekt PlanToConnect - srečanje partnerjev v italijanskem mestecu Caorle

Odkrivanje narave in zgodovine vzhodne Benečije

V sklopu mednarodnega projekta PlanToConnect, ki ga Urbanistični inštitut Republike Slovenije vodi kot glavni parter, smo se na tridnevnem srečanju sestali s sodelujočimi partnerji iz Italije, Francije, Nemčije in Avstrije. Srečanje je potekalo v obmorskem mestecu Caorle v Italiji, na pilotnem območju projektnega partnerja Regione del Veneto. Nekoč močvirnata pokrajina na ustjih rek Livenza in Lemene, umetno izsušena in prepredena s kanali je bila idealna kulisa projektni tematiki.

S projektom PlanToConnect namreč razvijamo omrežje zelene in modre infrastrukture za ekološko povezljivost na območju Alp, v sodelovanju z deležniki s pilotnih območij pa poskušamo začrtati in definirati ekološke koridorje, ki bi omogočili primerne pogoje za migriranje živali in rastlin ter, širše, ohranjanje ali ponovno vzpostavljanje biotske pestrosti.

Z obiskom Nacionalnega muzeja pomorske arheologije (Museo Nazionale di Archeologia del Mare), vodne črpalke na kanalu Termine iz 20-ih let prejšnjega stoletja, s sprehodom po zaščitenem območju Vallevecchia ter z obiskom trajnostno usmerjene in tehnološko napredne kmetije Vallevecchia, smo pobližje spoznali zgodovinski razvoj ter ekološko in kmetijsko pomembnost območja.

Okrogla miza ob izdaji strokovne številke Urbanega izziva

Spoštovani!

Vabimo vas na Okroglo mizo ob izdaji strokovne številke Urbanega izziva, v katerem je Zbornik prispevkov letošnjega 30. Sedlarjevega srečanja.

Okrogla miza bo v torek, 22. 10. 2019 ob 17.00 uri v prostorih Urbanističnega inštituta v Ljubljani, Trnovski pristan 2 (knjižnica, pritličje, vhod s pasaže).

Na okrogli mizi se bomo spomnili tematik Sedlarjevega srečanja z naslovom Razvojni trajnostni projekti - primeri dobrih praks za mesta in podeželje, ki je bilo 31. maja 2019 v Fužinskem gradu – v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje v Ljubljani.
Predstavili bomo zaključne ugotovitve srečanja, ki smo jih v juniju poslali na MOP, MK, občine in druge ustanove.

Na voljo bodo tudi revije Urbani izziv.

Več v vabilu.

Vljudno vabljeni in lepo pozdravljeni!

Organizacijski odbor 30. Sedlarjevega srečanja DUPPS in
uredništvo revije Urbani izziv, strokovna izdaja  

Hrup v okolju in zdravje

Predavanje Sonje Jeram

Knjižnica Urbanističnega inštituta RS, torek, 15. oktober ob 17.00 uri, brezplačno predavanje v slovenskem jeziku

Sonja Jeram bo predstavlia tematiko hrupa v okolju in pomen dobrega zvočnega okolja v bivalnem prostoru. Predstavila bo stališča Svetovne zdravstevne organizacije in Evropske komisije ter vlogo Nacionalnega inštituta za javno zdravje pri pripravi mnenj povezanih z načrti za rabo prostora in operativnih programov varstva pred hrupom. Govorila bo tudi o stanju obremenjenosti okolja s hrupom prometa, industrije, gostinskih lokalov in vetrnih elektrarn ter izpostavila posamezne primere. Kot protiutež obremenjenosti okolja s hrupom bo opisala vlogo mirnih območij v urbanem okolju.

Okoljski hrup ima na zdravje in počutje ljudi več vplivov. Zelo glasni zvoki lahko že v krajšem času povzročijo začasne ali trajne okvare sluha. Vendar taki zvoki v bivalnem okolju niso pogosto prisotni. Vedno več je znanstvenih dokazov o negativnih vplivih hrupa, ki je v okolju stalno prisoten, tudi če ne dosega visokih intenzitet. Na ta hrup se sicer mnogi hitro navadijo in ga sprejmejo kot del vsakdanjega življenja. Kljub temu se vplivi na zdravje dolgoročno odražajo v boleznih srca in ožilja. Ocenjeno je, da je v državah zahodne Evrope izgubljenih več kot milijon zdravih let življena zaradi vznemirjenosti, motenj spanja, bolezni srca in ožilja, šumenja v ušesih in kognitivnih motenj pri otrocih. Podatki kažejo na resnost vplivov, ki jih ne smemo spregledati.

Sonja Jeram je raziskovalka na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje v Ljubljani. Dr. Jeramova je doktorirala iz biologije na Univerzi v Ljubljani na področju nevrofiziologije pri zvočni komunikaciji žuželk. S svojim delom je nadaljevala na področju kemijske varnosti in sodelovala kot gostujoča znanstvenica v Evropskem centru za validacijo alternativnih metod (JRC, Ispra). Za njeno izjemno delo na področju alternativnih strategij za zmanjšanje rabe živali v poskusih, je prejela nagrado Fundacije Doerenkamp-Zbinden. Zadnjih deset let dela na področju okoljskega hrupa in zdravja tudi v sklopu evropskih projektov Obzorje 2020.

Predavanje se izvaja v okviru projekta »Strokovne podlage za prostorsko načrtovanje zelenih površin za spodbujanje telesnih dejavnosti prebivalstva«

Vljudno vabljeni na predavanje in pogovor, ki bo sledil. Več informacij na info@uirs.si.

Na uklad-ih temelječ pristop k zaščiti in trajnostnemu razvoju kulturne dediščine v Kišinjevu, Moldavija

Predavanje Irine Irbitskaye

Irina Irbiskaya bo razpravljala o pristopu za ohranjanje kulturne dediščine v Republiki Moldaviji, ki temelji na ukladih. T.i. uklad je trajen način življenja oz. dejavnosti, ki se odraža v prostoru. Načini, na katere se ukladi pojavljajo v mestu, se razlikujejo glede na velikost in vlogo mesta (npr. glavno mesto, regionalno upravno središče ali majhno mesto). Uklad opredeljujejo prevladujoča družinska kultura, odnos do okolice, način, kako se ljudje, ki pripadajo ukladu, zavedajo svoje preteklosti in gradijo svojo prihodnost, kako dojemajo svoje otroke, v kakšnem odnosu so s svojim ozemljem in sosedi, kako ravnajo s svojo in tujo lastnino, kako delajo ter preživljajo svoj prosti čas.

Pristop za ohranjanje kulturne dediščine, temelji na ukladih in je zasnovan v poročilu, ki ga je pripravila za Agencijo za inšpekcijo in restavriranje spomenikov Moldavije. Podpira ga UNDP Moldavija v okviru programa »Russian Experts on Demand«.

Irina Irbitskaya je arhitektka in urbanistka. Je direktorica Centra za urbane kompetence na Ruski predsedniški akademiji za nacionalno gospodarstvo in javno upravo (RANEPA) s specialističnimi znanji na področju stanovanjskih projektov in izboljševanja pristopov k urbanističnemu razvoju in načrtovanju. Je soustanoviteljica mednarodnega projekta Doktor Gorodov.

Vljudno vabljeni na predavanje in pogovor, ki bo sledil.

Več informacij na info@uirs.si.

Palača Urbanc - prva veleblagovnica v Ljubljani

Predavanje

Knjižnica Urbanističnega inštituta RS, torek, 11. junij 2019 ob 17.00 uri, brezplačno predavanje v slovenskem jeziku

Predavateljici Breda Mihelič in Marija Režek Kambič bosta predstavili gradnjo in prenovo prve veleblagovnice v Ljubljani.

V prvem delu bosta na kratko predstavili kontekst razvoja veleblagovnic v drugi polovici 19. stoletja v Evropi, ko je masovna proizvodnja spodbudila rast potrošništva in novih načinov prodaje industrijskega blaga.  Prvo veleblagovnico Le Bon Marché je v Parizu leta 1867 odprl podjetnik in poslovnež Aristid Boucicault (1810 ­- 1877), potem pa se je tip veleblagovnice hitro razširil ob velikih bulevarjih modernih evropskih mest. V Ljubljani je leta 1903 zgradi prvo veleblagovnico ugledni ljubljanski trgovec Felix Urbanc na današnjem Prešernovem trgu, kjer so po potresu zrasle številne nove reprezentativne palače. Urbančeva veleblagovnica, ki se je ohranila vse do danes, je simbol gospodarskega razcveta mesta po potresu 1895.

V drugem delu bo predstavljena usoda palače Urbanc, ki je bila z vrsto neprimernih posegov in drugimi spremembami v drugi polovici 20. stoletja močno okrnjena, in proces celovite prenove palače med letoma 2006 in 2010.

 Predavanje sodi v sklop dogodkov, ki jih Ljubljana pripravlja ob svetovnem dnevu art nouveauja

Dr. Breda Mihelič, umetnostna zgodovinarka. Od leta 2000 do 2018 je bila zaposlena na Urbanističnem inštitutu RS kot znanstveni svetnik in nekaj let kot direktorica, pred tem pa je šest let kot konzervatorka delala na Zavodu za varstvo kulturne dediščine RS, območna enota Ljubljana.  Poglavitna področja njenega raziskovanja so zgodovina arhitekture in urbanizma 19. in 20. stoletja, urbana morfologija in arhitekturna tipologija ter metodologija urbane prenove in varstva kulturne dediščine.

Marija Režek Kambič je diplomirana umetnostna zgodovinarka, ki od leta 2002 zaposlena na Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Ljubljana kot konservatorka. Področje njenega delovanja obsega tako strokovne in upravne naloge s področja ohranjanja nepremične kulturne dediščine s poudarkom na profani arhitekturi 19. in 20. stoletja v Ljubljani.

Vljudno vabljeni na predavanje in pogovor, ki bo sledil. Več informacij na info@uirs.si.

Na Dunaju imajo drugačen pristop

Predavanje

Arhitekt Blaž Babnik Romaniuk bo predstavil pripravo strateškega urbanističnega načrta za novo središče Dunaja, ki se je odvil na podlagi zmage na mednarodnem natečaju Europan 13, Dunaj. Skupina arhitektov se je v natečajni nalogi ukvarjala z vprašanjem razvoja mesta Dunaj v policentrično mesto in s potencialom preoblikovanja razvojno zelo pomembnega dela mesta. To novo središče četrti Kagran leži severno od starega rokava Donave in je danes namenjeno skoraj izključno nakupovanju. S predlogom javnega prostora ‘Publicquartier’, ki je osredotočen na vzpostavljanje dejavnosti javnega značaja, so predlagali dolgoročen in korenit poseg v spremembo zasnove celotnega središča, da bi lahko odprt prostor našli tam, kjer je največja pretočnost prometa in ljudi ter kjer se stika največ programskih sklopov.

Glede na natečajno nalogo so tekom dveh let oblikovali strateški urbanistični načrt, ki ga je novembra 2018 Komisija za razvoj mesta Dunaj potrdila kot primernega za nadaljnji razvoj in pripravo dokumentacije. V predavanju bodo predstavljene glavne naloge strateškega načrta, usmeritve in ključne točke, ki so zagotovile uspešen dialog med vsemi deležniki.

Blaž Babnik Romaniuk, mag. inž. arh. je diplomiral na Oddelku za umetnostno zgodovino Univerze v Ljubljani in na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani. Je ustanovitelj in vodja projektivnega podjetja Obrat, d.o.o. (www.obratdoo.si), ki deluje od leta 2011, pred tem pa je deloval samostojno in kot projektant v Studiu Abiro na projektu Nordijskega centra Planica. Po zmagi na natečaju Europan 13 in drugem mestu na Europanu 14 je sodeloval še na več tujih in slovenskih natečajih – Quartier Seeterrassen Aspern Seestadt, Bildungscampus Gasometerumfeld.

Delitev moči načrtovanja v še vedno urbanizirajoči se Švedski

Predavanje

Knjižnica Urbanističnega inštituta RS, torek, 14. maj 2019 ob 17.00 uri, brezplačno predavanje v angleškem jeziku

Kirsten Westin bo predavala o tem, kako je načrtovanje na Švedskem razdeljeno med različne akterje in različne ravni. Zadnjih 50 let je mestno prebivalstvo ocenjeno na 85% od 10 milijonov prebivalcev. Urbanizacija je še vedno prisotna, saj se večja urbana območja povečujejo, veliko manjših mest pa doživlja upad prebivalstva. To je povzročilo pomanjkanje stanovanj v hitro rastočih urbanih somestjih Stockholma, Göteborga in Malmöja ter v nekaterih drugih večjih mestih. Hkrati je v manjših mestih in na podeželskih območjih stanovanj preveč. Vožnja na delo je za mnoge način, kako rešiti problem iskanja cenovno dostopnih stanovanj. Na nacionalni ravni to pomeni, da se vsak tretji zaposleni vozi na delo izven občine, v kateri prebiva. Vloga države je na Švedskem po tradiciji močna (pomembnost države blaginje), švedski parlament in vlada z zakonodajo določata okvire za načrtovanje in gradnjo. Čeprav je vloga države močna, so za načrtovanje zemljišč in vodnih območij znotraj svojih geografskih meja odgovorne občine. Občina ima pooblastila za sprejemanje načrtov in odločitev, ali naj se načrt izvaja ali ne. Stanovanjsko področje urejajo občine z načrti rabe zemljišč, medtem ko je načrtovanje medkrajevnega in medregionalnega javnega prometa v pristojnosti regionalnih odborov. V politični in tudi javni razpravi na Švedskem sta danes izpostavljeni dve vprašanji povezani z urbanizacijo in vožnjo na delo; napetosti med mesti in podeželjem ter medobčinsko sodelovanje pri načrtovanju. Kerstin Westin bo predstavila ozadje tega stanja in navedla nekaj primerov, ko lahko čezmejno načrtovanje deluje (ali pa tudi ne).

Kerstin Westin je profesorica geografije na Univerzi Umeå na Švedskem. Večina njenih raziskav se nanaša na vožnjo na delo in njene družbene in gospodarske učinke. Preučevala je tudi učinke zasebnega lastništva gozdov na migracije z in na območja, ki so bogata z gozdovi. Še eno izmed področji njenega raziskovanja pa je človekova navezanost na kraj.  Profesorica je bila vodja oddelka geografije v letih 2002–2009 in 2013–2018. Odgovorna je bila za vzpostavitev magistrskega programa prostorskega načrtovanja in programa Advanced GIS.

Vljudno vabljeni na predavanje in pogovor, ki bo sledil. Več informacij na info@uirs.si.

Urejanje krajine – slovenska krajinska politika

Predavanje z razpravo

Knjižnica Urbanističnega inštituta RS, torek, 23. april 2019 ob 16.00 uri

Organizator: DKAS, IPoP, Urbanistični inštitut RS

Urbanistični inštitut Republike Slovenije v sodelovanju z DKAS - Društvo krajinskih arhitektov Slovenije ter IPoP - Inštitut za politike prostora organizira predavanje "Urejanje krajne - slovenska krajinska politika". Predstavljen bo projekt »Varstvo in razvoj slovenske krajine« s katerim DKAS, IPoP in CIPRA Slovenija s podporo Ministrstva za okolje in prostor pripravljajo izhodišča za krajinsko politiko. Projekt je zanimiv metodološko in vsebinsko, zasnovan je kot vključujoč proces prepoznavanja problemov in oblikovanja rešitev za izboljšanje razmer v načrtovanju in upravljanju krajine, njegov cilj je sprejem družbenega dogovora o krajinski politiki. S Krajinsko politiko bo Slovenija zapolnila vrzeli v načrtovanju in upravljanju krajine, sistemsko podprla procese preobrazbe krajine in izpolnila zahteve Evropske konvencije o krajini ter tako zagotovila celovito načrtovanje in upravljanje krajine. Stroka s področja urejanja prostora in graditve je leta 2016 v gradivu Kultura prostora zdaj! ugotovila, da sta skrb za varstvo in razvoj krajine v Sloveniji premalo učinkovita, da smo priča postopni razgradnji kakovosti in zmanjševanju razvojne vrednosti slovenske krajine. Razmere se od takrat niso pomembno spremenile in zanimivo bo slišati, kako na načrtovanje in upravljanje krajine gledajo kolegice in kolegi, katerih organizacije so bile povezane  v partnerstvu Odgovorno do prostora!. 

Kontaktna oseba za dodatne informacije: Maja Simoneti, maja.simoneti@ipop.si

Več o dogodkih v mesecu krajinske arhitekture si lahko preberete na www.dkas.si in na njihovi Facebook strani. Več o krajinski politiki, kateri je letošnji mesec krajinske ahtitekture posvečen pa na www.krajinskapolitika.si.

 Vljudno vabljeni na predavanje in razpravo. Več informacij na info@uirs.si.

Program Ljubljana – moje mesto

Obnove stavbnih lupin stavb s statusom kulturne dediščine

Knjižnica Urbanističnega inštituta RS, torek, 2. april 2019 ob 17.00 uri, brezplačna predstavitev v slovenskem jeziku

Arhitekt in urbanist Karel Pollak bo predstavil program Ljubljana – moje mesto, ki se izvaja že od leta 1989 in vključuje izvajanje obnov stavbnih lupin spomeniško varstveno pomembnih stavb. Takrat se je mestna vlada Ljubljane v okviru priprav na Svetovni kongres oblikovalcev (ICSID 91) odločila, da bo namesto za običajni blišč ob takšnih prireditvah raje prispevala denar za izboljšanje urejenosti mesta - stavbnih pročelij, kasneje pa tudi javnih površin v starem delu mesta.

V osemdesetih letih je v Ljubljani sicer že potekala celovita »prenova«, v kateri je bilo obnovljenih nekaj stavb in pripravljeni so bili načrti za revitalizacijo območja Stare Ljubljane. Vendar pa je celovita prenova tedaj zastala zaradi družbenih sprememb in denacionalizacije, ukinitve sistemskih virov financiranja ter visoke cene prenove. 

Vzporedno je bil zasnovan program »Ljubljana - moje mesto«, pri katerem MOL sodeluje pri obnovi pročelij in streh. V okviru programa je dolga leta potekalo tudi urejanje javnih površin in njihovo prilagajanje za gibalno in drugače funkcionalno ovirane ljudi. To še poteka, vendar ne pod imenom LMM. 

Z obnavljanjem pročelij in streh, urejanjem odprtega mestnega prostora – trgov, ulic in nabrežij ter odpravljanjem arhitekturnih ovir sledi mesto Ljubljana razvojnim tokovom zahodnih evropskih mest - čeprav ne s celovito prenovo, ki je zaradi razdrobljenosti lastništva in pomanjkanja sistemskih sredstev v našem okolju praktično ni možno izvajati. Vseeno pa mesto z večjo stopnjo urejenosti postaja ne le bolj prijazno prebivalcem, temveč tudi privlačnejše za investicije, razvoj turizma, kongresno dejavnost idr. Raste pa tudi ozaveščenost o pomenu in vrednotah stavbne kulturne dediščine.

Arhitekt in urbanist Karel Pollak, zaposlen na Mestni občini Ljubljana na Oddelku za urejanje prostora že preko 20 let vodi projekt Ljubljana moje mesto in sodeluje pri mnogih drugih nalogah s področja urejanja in rabe javnih površin.

 Vljudno vabljeni na predstavitev in pogovor, ki bo sledil. Več informacij na info@uirs.si.

Sodelovalno načrtovanje prostora

Brezplačno predavanje v angleškem jeziku

Kljub vse večji podpori vključevanju prebivalcev v procese načrtovanja in urejanja prostora se zdi, da še vedno obstaja razkorak med željo po vključevanju javnosti in standardnimi posvetovalnimi procedurami, ki sledijo. Čas je za spremembe, ki bodo lokalne skupnosti postavile v središče načrtovanja in urejanja prostora. Predavanje bo predstavilo inovativne metode soustvarjanja (oz. sodelovalnega ustvarjanja krajev z močno identiteto) in njihove aplikacije na lokalnem nivoju. Kakšne možnosti bi se lahko pojavile, če bi prostor dejansko soustvarjali (in ne izvajali le konzultacij, ki so pogosto približek tokenizma)? Kako naj pripravljalne dejavnosti pripomorejo in podprejo urbanistično-oblikovalske dogodke? Kako lahko merimo njihov učinek v fazah sodelovalnega skupnostnega načrtovanja prostora, ki sledijo? Kakšna je najboljša praksa, ki je uporabna za pojasnitev stopnje bistvenih načrtovalskih in oblikovalskih znanj, ki jih moderator postopkov potrebuje (če sploh) na tovrstnih skupnostnih dogodkih?

Tematika je v kontekstu povečanega obsega participativnih in skupnostnih dogodkov v Evropi in po svetu zelo aktualna in vključuje uporabo različnih orodij in metod sodelovanja javnosti. Raziskava, ki jo bo predstavil predavatelj, prinaša pomemben pregled sestavnih delov in korakov participativnega procesa, njene ugotovitve pa bodo pomagale pri razumevanju in povečanju končnega učinka skupnostnih participativnih procesov. 

Dr. Husam AlWaer je urbanist z ozadjem v arhitekturi, urbanističnem načrtovanju in trajnosti, ki piše in govori o ustvarjanju boljših krajev. Je nagrajen avtor in kurator dogodkov, ki se osredotoča na vprašanja ustvarjanja mest in urbanistične prakse ter njihovih družbenih vplivov. Ukvarja se z izobraževanjem in moderiranjem dogodkov na državni in mednarodni ravni, ter je višji predavatelj na področju trajnostnega urbanega oblikovanja in vrednotenja na šoli za družbene vede Univerze v Dundeeju. Strastno se zanima za prihodnost trajnostnih krajev in mest, zlasti za razvoj novega razmišljanja o procesih in metodah za udejanjanje trajnostnega urbanizma ter načina njihovega izvajanja in upravljanja.

Vljudno vabljeni na predavanje in pogovor, ki bo sledil.

"Jutri" v Trnovem

Filmska projekcija

Urbanistični inštitut Republike Slovenije in Odprte hiše Slovenije vas skupaj s četrtno skupnostjo Trnovo vljudno vabimo na projekcijo filma "Jutri" (Demain), ki bo potekala v torek 2. oktobra 2018 ob 17. uri v prostorih knjižnice UIRS. Film je opremljen s slovenskimi podnapisi, vstop je prost.

Dokumentarni film Jutri (režija Cyril Dion in Melanie Laurent - 115 min) se osredotoča na življenje na našem planetu in kako se to spreminja. Naš prostor je podvržen urbanizaciji, intenzivnemu kmetovanju in naravnim katastrofam. Navzoča je revščina in priča smo množičnemu preseljevanju ljudi. Film se namesto na najslabše možne scenarije osredotoča na ljudi, ki predlagajo rešitve in na njihova dejanja. Reševanje jutrišnjega dne ne bo preprosto, potrebna je javna, multikulturna in mednarodna mobilizacija. Za uresničitev cilja potrebujemo sanje, smer in cilj. V enem samem stoletju so sanje o napredku, rojene iz industrializacije in pogosto imenovane "ameriške sanje", spremenile naše življenje. Še vedno navdihujejo domišljijo držav v razvoju, v srcu stare Evrope pa so te sanje mrtve. Zavedamo se meja, a potrebujemo nove sanje, ki bodo vzpodbudile našo ustvarjalnost. Po celem svetu nastajajo novi modeli kmetijstva, ekonomije, energije, vzgoje in načrtovanja mest, ki spreminjajo naše skupno življenje.

Po projekciji filma bo s sodelavcem Urbanističnega inštituta RS, dr. Matejem Nikšičem ter arhitektko in direktorico festivala Odprte Hiše gospo Lenko Kavčič potekal pogovor o sodelovanju in soustvarjanju prostora v katerem živimo.

dr. Matej Nikšič, univ. dipl. inž. arh.

Arhitekt in urbanist Matej Nikšič raziskovalno deluje na področjih urbane prenove, urejanja javnega prostora, participatornega urbanizma, doživljajskih dimenzij prostora in detajlnega urbanističnega načrtovanja. Sodeluje v domačih in mednarodnih temeljnih in aplikativnih raziskovalnih projektih. Prizadeva si za prenos raziskovalnih rezultatov do potencialnih uporabnikov in v urbanistično prakso. Na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani predava v okviru diplomskega in magistrskega študija urbanizma, sodeluje pri izvajanju mednarodnega študijskega programa urbanizma univerz Ecole d’Urbanisme de Paris, HafenCity Universität Hamburg, Malmö högskola in Politecnico di Milano. Je mentor mlajšim kolegom, avtor znanstvenih, strokovnih in poljudnih objav s področja urejanja prostora, aktivist, urednik in recenzent. 

Lenka Kavčič, univ. dipl. inž. arh. / Direktorica arhitekturnega festivala Odprte hiše Slovenije

Lenka Kavčič je arhitektka, kritičarka in predavateljica, ki deluje na področju izobraževanja in ozaveščanja o kakovostno grajenem prostoru tako v Sloveniji kot v tujini. Vodilo njenega delovanja je trajnostno, smotrno in razumsko oblikovan prostor, ki uporabnikom ponuja priložnost za kakovostno bivanje in delo in enakopravnost v grajenem prostoru. Ukvarja se z inovativnimi pristopi in posegi v prostor.  Je registrirana profesionalka DGNB in svetuje na področju trajnostnega načrtovanja. Za svoje delo je prejela več mednarodnih nagrad in priznaj: Plečnikovo medaljo za projekt Igriva arhitektura, ki se ukvarja z izobraževanjem otrok o arhitekturi in zlato medaljo na mednarodnem bienalu industrijskega oblikovanja BIO 16. S svojim delom sledi poslanstvu, ki se zavzema za dvig prostorske kulture in uveljavitev najvišjih standardov v arhitekturi, saj je prostor v prvi vrsti namenjen ljudem. Trdno verjame, da samo s sodelovanjem lahko ohranimo in ustvarimo boljši prostor za našo prihodnost.

Vljudno vabljeni!

Več informacij na info@uirs.si.