Kratko o projektu:
Model za staranje starejših v domačem bivalnem okolju v Sloveniji
Za zahodno družbo je značilno, da se vse bolj stara. Problem staranja prebivalstva je, bolj kot drugod po svetu, izpostavljen v Evropi. Slovenija glede tega ni izjema. Še več, slovenska družba se stara celo hitreje od evropskega povprečja. Problematika staranje prebivalstva je tako pereča, da je postala pomembna politična tema, saj se države soočajo s povečevanjem finančnih potreb za zagotavljanje ustrezne stanovanjske oskrbe in storitev za starejše. Zlasti v Sloveniji je še posebej zaskrbljujoče to, da smo do sedaj razvijali predvsem institucionalno obliko stanovanjske oskrbe za starejše, ki je med vsemi oblikami stanovanjske oskrbe najdražja, po drugi strani pa je za Slovenijo značilna visoka lastniška zasedenost stanovanj in majhna mobilnost prebivalstva.
V Evropski uniji in drugod po svetu vse bolj prevladuje spoznanje, da opisanih težav povezanih s staranjem prebivalstva ne bo mogoče reševati le z do sedaj uporabljanimi modeli, ampak bo treba razviti nove rešitve in vpeljati nove oblike oskrbe in storitev, ki bodo učinkovitejše in finančno manj potratne. Eden od odzivov družbe na predstavljene probleme je zamisel, da bi moralo biti starejšim ljudem zagotovljeno, da bi čim dlje časa ostali v domačem okolju, v katerem bi bili sposobni živeti čim samostojneje in čim bolj kakovostno. Staranje v domačem okolju (ang. ageing at home oziroma ageing in place) je koncept, ki je v zadnjih letih glavna tema številnih raziskovalnih programov ter strateških in akcijskih načrtov v številnih državah po svetu, tudi v Evropski uniji, koncept pa podpira in promovira tudi Svetovna zdravstvena organizacija. Cilj je znižati naraščajoče stroške za stanovanjsko oskrbo starejših in izvajanje storitev ter tako zmanjšati pritisk na državna sredstva za zadovoljevanje različnih potreb starajočega se prebivalstva, hkrati pa zagotoviti čim bolj kakovostno staranje. Zamisel ima široko podporo v družbi, saj je skladna z željami in s potrebami starejših ljudi. Večina jih namreč želi ostati v svojem domu, v istem, znanem bivalnem in socialnem okolju, poleg tega pa želijo, kolikor je mogoče, dolgo ohraniti svojo neodvisnost in samostojnost. Bivanje v lastnem domu ima tudi številne pozitivne učinke, zlasti na dobro počutje in psihofizično kondicijo starejših ljudi, kar lahko časovno odloži prehod starejših v institucionalno obliko bivanja. Starejši ljudje namreč institucionalizacijo zelo pogosto doživljajo kot zelo travmatično izkušnjo in imajo do nje večinoma odklonilen odnos.
Koncept staranja v domačem bivalnem okolju je še posebej zanimiv za področje stanovanj in načrtovanja prostora, saj je preživljanje kakovostne starosti v domačem bivalnem okolju mogoče uresničiti (a) s prilagajanjem grajenega bivalnega okolja in (b) zagotavljanjem dostopnih podpornih storitev v skupnosti, ki omogočajo samostojno življenje. Zaradi tega želimo v okviru raziskovalnega projekta preučiti različne vidike staranja v domačem bivalnem okolju, predvsem kakšne potrebe in želje imajo glede tega starejši, s katerimi ovirami/pomankljivostmi se soočajo in kako se pri tem med seboj razlikujejo po posameznih okoljih (regionalnih/lokalnih; urbanih/podeželskih).
Glavni cilj projekta je zato ugotoviti, kakšni so optimalni pogoji za kakovostno staranje v domačem bivalnem okolju in kakšne podporne storitve so ob tem potrebne, da bi starejši čim dlje ostali polnovredni člani družbe in bi bili kot taki aktivno vključeni v družbeno življenje, hkrati pa bi bil sistem finančno vzdržen za državo. Cilj je uresničljiv s pomočjo različnih metod in sistematično stukturiranega dela, ki bo potekalo v šestih delovnih paketih. S takšno organiziranostjo in izbrano projektno skupino je projekt izvedljiv v treh letih (2017–2020). Rezultati projekta so skladni s cilji strateških in drugih dokumentov Evropske unije in Slovenije (na primer Strategija Evropa 2020 itd). Za več informacij kliknite tukaj.
Vodja projekta:
Dr. Boštjan Kerbler univ. dipl. geog.
+386 (0)1 420 13 00 int. 38
bostjan.kerbler@uirs.si