Čeprav sta oba primera glavnih mest na prvi pogled relativno podobna zaradi geografskega položaja in podobne zgodovine ter tradicije, bi bilo zelo koristno in potrebno napraviti primerjalno raziskovanje, ki bo pokazalo realno sliko obeh mest. V dosedanjih raziskavah se je pokazalo, kako se je podobnost v nekaterih najpomembnejših družbenih pojavih značajno izgubila. Na primer, na področju kakovosti življenja in stanovanj ter opremljenosti neposredne okolice, v kateri stanovalci vsakdan živijo, potem tudi na področju varstva okolja in obstoju ter dostopnosti javnih prostorov in institucij ter na področju participacije meščanov in civilnih akterji ter sodelovanja z mestnimi institucijami – pri vsem tem obstajajo razlike, a jasno je, da je Ljubljana na vseh navedenih področjih dosegla znaten napredek v primerjavi z Zagrebom. Sodelujoča inštituta se bosta zato v zvezi z navedenim podrobneje seznanila na medsebojnih obiskih. Cilj in namen nadaljevanja raziskovanja je, da se preučijo metode in načine dela ljubljanskega primera revitalizacije, enako pa se nato uporabi v središču Zagreb in mesta kot celote v korist vseh njenih prebivalcev. Pozitivna revitalizacija mestnega središča na primeru Ljubljane se kaže v povečanju in dostopnosti odprtih javnih prostorov (na primer povečanju območij za pešačenje in kolesarjenje, zmanjšanju avtomobilskega prometa, ureditve dostopnosti nabrežij reke Ljubljanice in povečanje zelenih območij ter aktivnosti mestnega središča v kulturnem in turističnem smislu). Takšne razvojne prakse so značilne za razvita zahodna mesta, a treba jih je uporabiti za mesta v tranziciji, kot je še vedno Zagreb. Poleg prednosti, ki jih tak razvoj mestu prinaša, pa bodo sodelujoči raziskovalci Urbanističnega inštituta Republike Slovenije kolegom iz Inštituta za društvena istraživanja predstavili tudi slabosti takega razvoja. S povečanjem privlačnosti mestnega središča in turističnim razvojem namreč mestno središče postaja manj privlačno ter bivalno in cenovno nedostopno za prebivalce. Odvija se proces gentrifikacije, ki pa ga nekatera mesta v zahodni Evropi uspešno uravnavajo. Predstavili bodo tudi, kaj se je v letih hitrega razvoja mestnega središča Ljubljane dogajalo izven samega mestnega središča. Ostalim mestnim območjem je bilo namreč posvečeno bistveno manj pozornosti (in sredstev), čeprav v njih prebiva največji delež mestnega prebivalstva.