Cilj raziskovalnega projekta je bil opredeliti inovativna bivalna okolja za starejše, ki bi ustrezala potrebam, željam in navadam starejših ljudi v Sloveniji in bi omogočala, da bi starejši čim dlje časa ostali aktivni člani družbe, hkrati pa bi bila finančno vzdržnejša za starejše ljudi in slovensko družbo nasploh.

 

Za zahodno družbo je značilno, da se vse bolj stara. Problem staranja prebivalstva je, bolj kot drugod po svetu, izpostavljen v Evropi. Slovenija glede tega ni izjema. Še več, slovenska družba se stara celo hitreje od evropskega povprečja. Problematika staranje prebivalstva je tako pereča, da je postala pomembna politična tema, saj se države soočajo s povečevanjem finančnih potreb za zagotavljanje ustrezne stanovanjske oskrbe in storitev za starejše. Z vidika naraščanja deleža starejših v družbi in njihove stanovanjske oskrbe je v Sloveniji še posebej zaskrbljujoče to, da smo do sedaj razvijali predvsem institucionalno obliko stanovanjske oskrbe za starejše, ki je med vsemi oblikami stanovanjske oskrbe najdražja. V zelo omejenem obsegu so za starejše na voljo še najemniška in oskrbovana stanovanja, druge stanovanjske ponudbe pa skoraj ni. Po drugi strani je za Slovenijo značilna visoka lastniška zasedenost stanovanj

 

V svetu so uveljavljeni raznoliki modeli stanovanjske oskrbe za starejše. V Sloveniji imamo tudi nekaj primerov lokalnih dobrih praks na področju zagotavljanja storitev za starejše. Vendar pa moramo biti pri prenosu in implementaciji teh inovacij previdni, saj ni nujno, da se izkažejo za uspešne tudi v drugih okoljih in pri vseh starostnih skupinah starejših ljudi. Raziskovalno vprašanje je zato bilo, katere alternativne oblike stanovanjske oskrbe in katere storitve za starejše ustrezajo potrebam, željam in navadam starejših ljudi v Sloveniji. Predpostavljamo, da se le-te v Sloveniji razlikujejo glede na okolje, v katerem starejši ljudje živijo (mesto–podeželje), glede na različne starostne skupine starejših, glede na vrsto stanovanjske enote, v kateri bivajo (hiša–stanovanje) itd.

 

Podatke za analizo smo v okviru raziskave pridobili z anketiranjem. Po našem naročilu ga je novembra 2015 izvedel Center za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij, ki deluje znotraj Inštituta za družbene vede pri Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani. Šlo je za telefonsko anketiranje, t. i. CATI tehnika anketiranja (ang. computer-assisted telephone interviewing), v katerega je bilo vključeno prebivalstvo Slovenije, staro 50 let in več, obeh spolov, iz vseh statističnih regij in tipov naselij (mestnih in podeželskih). Končnih veljavnih anket je bilo 930, kar predstavlja 0,11 % vsega slovenskega prebivalstva, v starosti 50 in več let.

 

Raziskovalni projekt je trajal 3 leta (36 mesecev), in sicer od leta 2014 do 2017.

 

Projekt je financirala Agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije

 

Boštjan Kerbler, doktor geografskih znanosti

Urbanistični inštitut Republike Slovenije

E-pošta: bostjan.kerbler@uirs.si

 

Urbanistični inštitut Republike Slovenije

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede

 

Za več informacij kliknite tukaj.