Search
sl-SIen-GB

Bibalinija

je blog raziskovalke Bibe Tominc (UIRS) na doktorskem študiju v Avstraliji

 

Izšla je decembrska številka znanstvene revije Urbani izziv

Slika: Izšla je decembrska številka znanstvene revije Urbani izziv
0 1821

Izšla je decembrska številka znanstvene revije Urbani izziv

letnik 28, številka 2.




Izšla je decembrska številka znanstvene revije Urbani izziv, letnik 28, številka 2.

Revija prinaša šest znanstvenih člankov in predstavitev knjige v slovenskem in angleškem jeziku. Vsi članki so prosto dostopni na strani: http://urbani-izziv.uirs.si/sl/Izdane%C5%A1tevilke/2017.aspx 


Lepo vabljeni k branju!


Spominski zbornik Vladimirja Braca Mušiča

Slika: Spominski zbornik Vladimirja Braca Mušiča
0 3233

Spominski zbornik Vladimirja Braca Mušiča

predstavitev knjige in pogovor na knjižnem sejmu

Knjiga bo predstavljena na Knjižnem sejmu v Cankarjevem domu na okrogli mizi v okviru  »debatne kavarne«, dne 23. 11. med 12. in 13. uro v dvorani M.

Spoštovani!
Z veseljem sporočam, da smo dokončali

SPOMINSKI ZBORNIK
VLADIMIRJA BRACA MUŠIČA.

Knjigo bomo predstavili na Knjižnem sejmu v Cankarjevem domu na okrogli mizi v okviru

»debatne kavarne«,
dne 23. 11. med 12. in 13. uro v dvorani M.

Pogovor bo vodil Ivan Stanič, sodelovali pa bodo dr. Breda Mihelič, dr. Bogo Zupančič, dr. Pavle Gantar, mag. Miran Gajšek in Jože Dekleva.

V pogovoru se bomo spominjali Vladimirja Braca Mušiča, arhitekta, urbanista, raziskovalca, profesorja, publicista, velikega razumnika in politika, vsestranske osebnosti, ki je odločilno   zaznamoval urbanistično teorijo in prakso v drugi polovici 20. stoletja v Sloveniji in tudi širše v celotnem prostoru nekdanje Jugoslavije.

Veselimo se srečanja in zanimive debate ob izidu knjige.

Breda Mihelič
V imenu Urbanističnega inštituta RS

Spominski zbornik, v katerega so prispevali svoje spomine tudi nekateri njegovi sodelavci, kolegi in prijateljev, ki so ga spremljali na njegovi življenjski in strokovni poti tako doma kot v tujini. 


Priznanje Maks Fabiani

Slika: Priznanje Maks Fabiani
0 1261

Priznanje Maks Fabiani

Urbanistični terminološki slovar prejemnik urbanističnega priznanja

Urbanistični terminološki slovar, prejemnik letošnjega priznanja Maks Fabianije delo Urbanističnega Inštituta RS v sodelovanju z Inštitutom za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Uredniki in glavni avtorji so Breda MiheličMarjeta Humar in Matej NikšičNagrado Maks Fabiani za izjemna dela na področju urbanističnega, regionalnega in prostorskega načrtovanja pa je žirija letos prisodila projektu Nordijski center Planica

Vsa prispela dela so bila kakovostna, inovativna in so dokazovala širino ter raznovrstnost delovanja slovenskih urbanistov in prostorskih planerjev tako pri načrtih in njihovih realizacijah kot tudi pri študijskih delih in publicistiki, so zapisali člani žirije Mojca Šašek Divjak, Jelka Hudoklin, Peter Bassin in Andrej Pogačnik. 

Nagrado in priznanji, ki jih podeljuje Društvo urbanistov in prostorskih planerjev Slovenije (DUPPS) skupaj z Ustanovo Maks Fabiani, ministrstvom za kulturo ter ministrstvom za okolje in prostor, bodo podelili v soboto na gradu v Štanjelu, kjer bo na ogled tudi razstava vseh prispelih del.


'Doma Kultury'

Slika: 'Doma Kultury'
0 3108

'Doma Kultury'

Regeneracija sovjetskih socio-kulturnih centrov v nova urbana vozlišča

Knjižnica Urbanističnega inštituta RS, torek, 28. november 2017 ob 17.00 uri, brezplačno predavanje v angleškem jeziku

Preoblikovanje socialne in kulturne infrastrukture, ki je bila vzpostavljena v času socialistične Sovjetske zveze, v lokalne centre, ki ustrezajo potrebam sodobne družbe, je ena od pomembnih tem sodobnega urbanističnega načrtovanja v Rusiji. Vključuje različne dejavnosti, kot je preoblikovanje introvertiranih območij šol in vrtcev v sosedska središča; preporod celotnega življenja dela mesta s preoblikovanjem t.i. domov kulture; izboljšanje raznolikosti in kakovosti socialnih storitev ter kakovosti mestnega okolja ob zmanjševanju obremenitev občinskega proračuna s privabljanjem kakovostnih naložb v mestne predele. Predavanje bo predstavilo metodo evolucijskega preoblikovanja urbanega okolja s socialnim in prostorskim preoblikovanjem domov kulture, ki so prvotno bili kulturna in izobraževalna središča, ki jih je sovjetska država zagotovljala v naseljih ali mestih. Glavni cilj predlaganega pristopa je ohraniti tradicije, ki obstajajo na območjih domov kulture, hkrati pa dodati novo identiteto in vnesti inovativnost. Predavateljica bo pojasnila, kako izvesti popis tradicionalnih elementov obstoječega doma kulture z opisovanjem načina njegovega delovanja, povezanosti z okolico, odnosa do preteklosti in prihodnosti. Diskutirala bo o določanju novih programov in možnostih fizičnih razširitev. Za vse faze poteka projekta (zaznova, izvajanje, uporaba in prilagajanje) bo predstavila finančne in upravljavske modele, ki se prilagajajo glede na razmere rastočega ali usihajočega gospodarstva.


Irina Irbitskaya je arhitektka in urbanistka. Je direktorica Centra urbane kompetenčnosti Ruske predsedniške akademije za nacionalno gospodarstvo in javno upravo (RANEPA) specializirana za  stanovanjske projekte ter izboljšave na področju razvoja in načrtovanja mest. Je soustanoviteljica in vodilni arhitekt Platforme, strateškega svetovalnega in konceptualnega urada za prostorsko in arhitekturno oblikovanje.


Prenos datotek

Komuniciranje grajenega okolja

Slika: Komuniciranje grajenega okolja
0 1583

Komuniciranje grajenega okolja

Boštjan Bugarič, Fakulteta za arhitekturo v Ljubljani | Architectuul

Knjižnica Urbanističnega inštituta RS, torek, 07.11.2017 ob 18.00 uri, brezplačno predavanje v slovenskem jeziku.

Na kakšen način poteka komuniciranje grajenega okolja? Kako lahko različne komunikacijske oblike, kot na primer poddaja (zvok), dokumentarec (podoba) ali socialna omrežja dosegajo različne publike? Različni načini, ki znatno vplivajo pri aktualizaciji urbanističnih in arhitekturnih vsebin, bodo predstavljeni na treh primerih - poddaje, dokumentarnega filma ter spletnega kataloga; sprehajali se bomo po tržnicah Londona, raziskovali nedokončane objekte v Kopru in se na koncu prepustili Architectuulovi spletni digitalizaciji pozabljenih spomenikov. Komuniciranje grajenega okolja vključuje različne fokusne skupine in metode doseganja ter vključevanja javnosti. Katera komunikacijska orodja omogočajo oblikovanje kritičnega diskurza o urbanističnih tematikah je odvisno od načina dostopa do ciljnih javnosti.

Dr. Boštjan Bugarič je urbanist, arhitekt, aktivist in urednik, ki se ukvarja z raziskovalnimi temami preobrazbe javnih prostorov v mestih, vplivov migracijskih tokov in rekuperacije vode. Ustanovil je KUD C3, ki mu služi kot platforma za raziskovanje urbanih trendov. Trenutno je urednik spletnega kataloga Architectuul in sodeluje kot raziskovalec s Fakulteto za arhitekturo v Ljubljani.

Okrogla miza ob izdaji strokovne številke Urbanega izziva – Zbornika Sedlarjevega srečanja​

Slika: Okrogla miza ob izdaji strokovne številke Urbanega izziva – Zbornika Sedlarjevega srečanja​
0 1411

Okrogla miza ob izdaji strokovne številke Urbanega izziva – Zbornika Sedlarjevega srečanja​

Ob izdaji strokovne številke Urbanega izziva bo okrogla miza potekala v torek, 24. 10. 2017 ob 17.00 uri na Urbanističnem inštitutu v Ljubljani, Trnovski pristan 2 (knjižnica, pritličje, vhod s pasaže).

Uredništvo revije Urbani izziv sporoča, da je izšla letošnja strokovna izdaja revije Urbani izziv. Revija obsega 170 strani, vsebina pa se nanaša na urejanje ter načrtovanje prostora v Sloveniji. Tudi letos smo številko še dodatno obogatili s prispevki 28. Sedlarjevega srečanja. Tema srečanja in s tem tudi objavljenih člankov v strokovni izdaji je Urbana regeneracija.

Ob izdaji strokovne številke Urbanega izziva bo potekala v torek, 24. 10. 2017 ob 17.00 uri okrogla miza na Urbanističnem inštitutu v Ljubljani, Trnovski pristan 2 (knjižnica, pritličje, vhod s pasaže). Na njej bo čas za nadaljevanje razprave s Sedlarjevega srečanja.

Za kazalo vsebine nove številke kliknite tukaj.


Če želite publikacijo prejeti, izpolnite naročilnico in jo pošljite po elektronski pošti na naslov: urbani.izziv-strokovni@uirs.siNaročilnica je dostopna tukaj (kliknite). Cena enega izvoda je 5 evrov. Nakup je možen tudi v knjižnici Urbanističnega inštituta RS.

Vse druge informacije najdete na slovenski različici spletne strani revije, v menu-ju strokovne izdaje: http://urbani-izziv.uirs.si

Uredništvo revije


Najboljše ljubljansko otroško igrišče

Slika: Najboljše ljubljansko otroško igrišče
0 1278

Najboljše ljubljansko otroško igrišče

Po izboru bralcev časnika Dnevnik

Ljubljana, 12.10.2017

Povezava do članka


Najboljše otroško igrišče je po mnenju bralcev Dnevnika v Severnem mestnem parku.

Šest otroških igrišč se je v Dnevnikovi akciji potegovalo za naslov najboljšega otroškega igrišča v mestu. Bralci so naziv podelili igrišču v Severnem mestnem parku, kjer ladja, zasidrana ob svetilniku, spominja na poletne obmorske vragolije.

Povezava do članka

Med glasovanjem je bilo igrišče predstavljeno v tem članku.


Razstava Humana mesta / Human cities

Slika: Razstava Humana mesta / Human cities
0 954

Razstava Humana mesta / Human cities

Razstava podaljšana do 30. novembra 2017

17. julij – 30. november 2017

Knjižnica Urbanističnega inštituta RS, Trnovski pristan 2, Ljubljana 


Javni prostori za lokalno življenje / Skupne vrednote v raznolikih mestnih skupnostih kot temelj za participativno zagotavljanje lokalnih javnih prostorov

Urbanistični inštitut skupaj s partnerji evropskega projekta Humana mesta: izzivanje merila mesta / Human Cities_Challenging the City Scale (Ustvarjalna Evropa 2014–2020) vabi na ogled potujoče razstave, ki predstavlja eno izmed osmih t.i. »dopolnjevanih/work in progress« razstav. Te nastajajo v obdobju 2015-2018 in so bile/bodo na ogled v osmih evropskih mestih.Ljubljanska razstava obravnava tematiko participativnega urejanja lokalnega javnega mestnega prostora. Zajema pregled dobrih praks lokalnih civilnih iniciativ iz evropskih partnerskih mest. Celoten pregled je dostopen v spletnem arhivu na povezavi http://humancities.eu/casestudies/. Ljubljanska razstava izpostavlja izbrane primere skozi t. i. skupne vrednote Humanih mest, ki bogatijo in zagotavljajo kakovost bivanja v javnem prostoru. Poseben poudarek je na vrednotah, ki si jih delijo prebivalci in drugi uporabniki lokalnih okolij in jih povezujejo v njihovih prizadevanjih za boljše mestne javne prostore.Ljubljanska razstava obravnava tematiko participativnega urejanja lokalnega javnega mestnega prostora. 

Z avtom v šolo, ker je najbolj varno. Pa je res najbolj varno za vse?

Slika: Z avtom v šolo, ker je najbolj varno. Pa je res najbolj varno za vse?
0 1422

Z avtom v šolo, ker je najbolj varno. Pa je res najbolj varno za vse?

Avtor prispevka objavljenega v Sobotni prilogi in na spletni strani časopisa Delo je naš sodelavec Aljaž Plevnik

Foto: © Jože Suhadolnik, Delo, 2017.

Spletna stran časopisa Delo

Plečnikova sodobnost

Slika: Plečnikova sodobnost
0 1601

Plečnikova sodobnost

Kako Plečnikovo delo razumeti danes

11. september  - 2. november 2017

Galerija DESSA, Židovska steza 4, Ljubljana

Leto 2017 smo proglasili za Plečnikovo leto saj, mineva 145. obletnica njegovega rojstva in 60. obletnica smrti. Smo danes sposobni preseči tradicionalen pogled na njegovo arhitekturo? Se zavedamo, da je po prvi svetovni vojni, po daljšem premisleku, zapustil utrto pot razvoja svetovne arhitekture in se zavestno podal na lastno pot? Ta pot je botrovala prepričanju, da ima arhitektura pomembnejšo nalogo, kot je zgolj njena funkcionalnost. Da gradi našo civilizacijo, ki naj pusti trajen pečat svetu, v katerem živimo. Zato je Plečnikova arhitekturna govorica tako klasična – da bi bila razumljiva. Njene prave kvalitete pa se skrivajo v izvirnosti njegovih rešitev: most ni most, ampak trg na vodi, knjižnica je tempelj modrosti, mrtvašnica pa ni »centralno razstavišče mrličev«, kot je rekel Plečnik, ampak arhitekturni park poslovilnih kapel. V Ljubljani je uspel povezati tradicijo s sedanjostjo v prepletu, ki koristi obema. Razstava na nekaj primerih skuša razložiti, da Plečnikov delo ni le del naše zgodovine, ampak se pri njem da izluščiti tudi nauke sodobnosti

Plečnikovo delo običajno delimo na tri obdobja, povezana s tremi mesti, v katerih je deloval: Dunajem, Prago in Ljubljano. Dolga leta je bilo njegovo delo po tem vrstnem redu tudi obravnavano, saj je umetnostna zgodovina najbolj cenila njegovo zgodnje obdobje, ko je bil še del dunajske avantgarde, zbrane okrog profesorja Otta Wagnerja. Vendar danes vse bolj spoznavamo ravno vrednost njegovega zrelega obdobja, ko si je zavestno izbral povsem svojo arhitekturno pot. Leto 2017 smo proglasili za Plečnikovo leto, saj mineva 145. obletnica njegovega rojstva in 60. obletnica smrti. Smo danes sposobni preseči tradicionalen pogled na njegovo arhitekturo?

Razumeti moramo, da sta Plečnikova selitev v Prago leta 1911 in prva svetovna vojna povzročili nekajletni zastoj v njegovem ustvarjanju. Ob prihodu v Prago je bil star 39 let, leta 1920, ko je spet pričel dobivati pomembne naloge, pa 48. Torej je skoraj desetletna prekinitev ustvarjanja padla v obdobje, ko je bil na višku ustvarjalnih moči. Med prvo vojno se je soočil še z neverjetnim uničenjem in človeškimi žrtvami, kar je občutljivega Plečnika zelo pretreslo. Imel je dovolj časa, da je lahko temeljito premislil o svojem odnosu do arhitekture in si dokončno izbral samosvojo pot, ne da bi se menil za svetovne trende sodobne arhitekture. Ugotovil je, da je smisel arhitekture v njenem preseganju časa in zato je stremel k večni arhitekturi (architectura perennis), ki bo razumljiva vsem, ne le danes, ampak tudi v prihodnje.

Brezčasna arhitektura ni tista, ki času kljubuje zaradi svoje trdnosti, ampak tista, ki jo stoletja po nastanku ljudje tudi razumejo in cenijo. Zato mora vsebovati neko univerzalnost, kot jo imajo na primer klasična dela, ko se nam zdi, da imajo vsaki dobi nekaj povedati, da so vedno aktualna. In ko želimo nekaj povedati, uporabljamo jezik, ki ga vsi razumejo. Zato je Plečnik  uporabljal splošno razumljiv jezik klasičnih arhitekturnih elementov: stebra (1), loka (2), piramide (3), obeliska (4) itd. – elementov, ki v sebi nosijo močna simbolna sporočila. Ker je verjel v etruščanske korenine Slovencev, je menil, da smo legitimni nasledniki antične arhitekture, iz katere je potrebno izhajati.  

Vendar je to le zunanji nagovor, bistvo njegove arhitekture pa je treba iskati v kreativnosti njegovih zasnov. Za dobro arhitekturo ni recepta, saj se mora arhitekt ukvarjati z mnogimi nasprotujočimi zahtevami, ki vnaprej izključujejo idealno rešitev. Arhitektura je vedno kompromis med želenim in mogočim. Zato je njena kvaliteta v kreativnosti tega kompromisa in ne v njenem zunanjem izrazu. Ob tem so Plečnikove arhitekturne rešitve še izvirne: most ni most (5), ampak trg na vodi, knjižnica je tempelj modrosti (6), mrtvašnica pa ni »centralno razstavišče mrličev«, kot je rekel Plečnik, ampak arhitekturni park poslovilnih kapel (7).  

Razstava skuša na nekaj primerih razložiti, da Plečnikov delo ni le del naše tradicije, ampak se pri njem da izluščiti tudi nauke sodobnosti.

Andrej Hrausky

Prenos datotek

  • dessa(.png, 669 B) - 71 prenosi

  • dessa2(.png, 121,35 KB) - 77 prenosi

Razstava Humana mesta / Human cities

Slika: Razstava Humana mesta / Human cities
0 1862

Razstava Humana mesta / Human cities

Javni prostori za lokalno življenje / Skupne vrednote v raznolikih mestnih skupnostih kot temelj za participativno zagotavljanje lokalnih javnih prostorov

17. julij – 30. september 2017

Knjižnica Urbanističnega inštituta RS, Trnovski pristan 2, Ljubljana 

Urbanistični inštitut skupaj s partnerji evropskega projekta Humana mesta: izzivanje merila mesta / Human Cities_Challenging the City Scale (Ustvarjalna Evropa 2014–2020) vabi na ogled potujoče razstave, ki predstavlja eno izmed osmih t.i. »dopolnjevanih/work in progress« razstav. Te nastajajo v obdobju 2015-2018 in so bile/bodo na ogled v osmih evropskih mestih.Ljubljanska razstava obravnava tematiko participativnega urejanja lokalnega javnega mestnega prostora. Zajema pregled dobrih praks lokalnih civilnih iniciativ iz evropskih partnerskih mest. Celoten pregled je dostopen v spletnem arhivu na povezavi http://humancities.eu/casestudies/. Ljubljanska razstava izpostavlja izbrane primere skozi t. i. skupne vrednote Humanih mest, ki bogatijo in zagotavljajo kakovost bivanja v javnem prostoru. Poseben poudarek je na vrednotah, ki si jih delijo prebivalci in drugi uporabniki lokalnih okolij in jih povezujejo v njihovih prizadevanjih za boljše mestne javne prostore.Ljubljanska razstava obravnava tematiko participativnega urejanja lokalnega javnega mestnega prostora. 

Prenos datotek

CONNECTING NATURE

Slika: CONNECTING NATURE
0 385

CONNECTING NATURE

Prvi sestanek projekta CONNECTIN NATURE

V Dublinu se je od 8.6.-9.6.2017 odvil prvi sestanek projektne skupine projekta CONNECTING NATURE.

Kaj so izzivi projekta?

Večina inovacij se pojavlja v mestih, vendar so mesta tudi lokacija, kjer se pojavlja večina današnjih velikih in nujnih izzivov; izzivi, kot so hitra podnebna in okoljska sprememba, zapleteno ravnanje z vodo in odpadki, negativno zdravje in dobro počutje, spremembe v socialni koheziji in migracijskih vzorcih. Naravne rešitve lahko zagotovijo vstopno točko za reševanje teh izzivov.

Čeprav so koristi naravnih rešitev jasne in lahko neposredno obravnavajo navedene izzive, je razvoj in izvajanje naravnih rešitev počasen, neenakomeren in v mnogih primerih zapleten; ki zahtevajo prizadevanja v mnogih disciplinah. Pri razvoju načrtov za uvedbo naravnih rešitev v mestih se je treba soočiti s problemi, kot je "silovsko razmišljanje", upravljanje socialne kohezije in reševanje pomanjkanja znanja, ki obstaja v okoljevarstvenih rešitvah.

Povezovalna narava je te izzive prevzela in oblikovala in testirala pristope z uporabo multidisciplinarnih metod, pri katerih so rešitve zasnovane in ustvarjene skupaj, kar bo vodilo v oblikovanje odpornih, okolju prijaznejših in bolj zdravih mest, kar bo vodilo k bolj trajnostnemu življenju za svoje državljane.

Cilji projekta:

  • Razviti proces urbanističnega načrtovanja, ki bo "odprl" silose, bogatil in negoval družbene, poslovne in vodstvene inovacije ter se osredotočil na povečanje naravnih rešitev v mestih;
  • Razviti nov glavni načrtovalni postopek, ki pospešuje krepitev naravnih rešitev v mestih s povezovanjem političnih in tržnih potreb ter preoblikovanjem ovir v priložnosti za inovacije;
  • Razviti vodilni postopek za opredelitev financiranja in finančnih mehanizmov, ki vzpostavljajo naravne rešitve kot veljavne rešitve za trajnostna in prožna mesta, ki so pripravljena na podnebje; ter za vrednotenje znanja in tržnih mehanizmov za zmanjševanje naravnih rešitev za spodbujanje trga za nove inovacije;
  • Razširjanje, replikacijo in integracijo naravnih rešitev v mestih;
  • Izvajati resorne glavne načrte v mestih, ki spremljajo prihodnost, in sicer v sodelovanju, pri čemer se izmenjujejo dobre prakse, delovni primeri in merljivi dokazi, interdisciplinarno delo in sodelovanje zainteresiranih strani;
  • Vključitev mest opazovalk, da se lahko hitro vključujejo v gradnjo zmogljivosti in izkušnje učenja, na učinkovito izmenjavo znanja in mentorstvo med vodilnimi mesti in hitrimi mesti ter uporabo dokazanih postopkov kuratorskega načrtovanja;
  • Zagotoviti ustrezno financiranje za uresničitev hitrih spremljevalnih glavnih načrtov mestnih pospeševalcev za povečanje naravnih rešitev v mestih, ki se hitro spuščajo;
  • Razviti trajnostno podporo za inovacije, izkoriščanje in razvoj podjetništva na izbranih in obetajočih novih vzorčnih rešitvah, ki temeljijo na naravi, od lokalnih mest in drugih rešitev, ki so soustvarjene, da bodo bolje ustrezale posebnim okoljevarstvenim, organizacijskim in financnim scenarijem mest, ki so hitro sledile;
  • Izkušnje in pridobljeno znanje bodo ponovno vključeni v referenčni okvir za rešitve, ki temeljijo na naravi.




Praznujemo Svetovni dan dediščine Art Nouveau

Slika: Praznujemo Svetovni dan dediščine Art Nouveau
0 3354

Praznujemo Svetovni dan dediščine Art Nouveau

10. junij 2017

Art Nouveau je gibanje, ki se je na prehodu iz 19. v 20. pojavilo v vsej zahodni Evropi. Na območju Podonavja naletimo na njegove številne pojavne oblike, od dekorativne umetnosti, do arhitekturnih stvaritev. V urbanem okolju so najbolj vidni elementi dunajske secesije, ki je bila konec 19. stoletja na tem območju prevladujoča. Številni biseri secesijske arhitekture, dekorativne umetnosti in uporabne umetnosti so neraziskani, njihov potencial za urbani in turistični razvoj pa še ni izkoriščen. Tega problema se zavedamo projektni partnerji iz držav Podonavske regije, ki bomo izdelali metode in pristop za vrednotenje in ohranjanje secesijske dediščine na različnih nivojih in področjih. Na Urbanističnem inštitutu RS smo v letu 2017 pričeli izvajati projekt Art Nouveau Danube. Projekt se izvaja ob podpori Transnacionalnega programa Interreg Podonavje 2014 - 2020. 

Informacije: vlasta.vodeb@uirs.si

Več o Art Nouveau in program praznovanja

 V Ljubljani si lahko v soboto ob 17:00 ogledate vodeni ogled “Ljubljanske kavarne okoli leta 1900”, ki ga organizira Muzej za arhitekturo in oblikovanje… več na spletni strani MAO

LUMAT na 28. Sedlarjevem srečanju Društva urbanistov in prostorskih planerjev Slovenije

Slika: LUMAT na 28. Sedlarjevem srečanju Društva urbanistov in prostorskih planerjev Slovenije
0 1767

LUMAT na 28. Sedlarjevem srečanju Društva urbanistov in prostorskih planerjev Slovenije

2. junij 2017

Muzej za arhitekturo in oblikovanje, Ljubljana 

Muzej za arhitekturo in oblikovanje v Ljubljani je letos gostil 28. Sedlarjevo srečanje, ki ga letno organizira Društvo urbanistov in prostorskih planerjev Slovenije. Srečanja se je udeležilo okoli 100 strokovnjakov s področja prostorskega in urbanističnega načrtovanja. Letošnji dogodek je bil posvečen aktualni urbanistični temi urbane regeneracije s katero so želeli odpreti razpravo in osvetliti predloge za učinkovito prenovo in urbano regeneracijo v Sloveniji. V sklopu strokovnih predavanju je Boštjan Cotič z Urbanističnega inštituta Republike Slovenije predstavil projekt LUMAT, ki se ukvarja s celovitim upravljanjem funkcionalnih urbanih območij z vidika trajnostne rabe prostora tudi v Sloveniji. 

Povezava

Foto: Ministrstvo za okolje in prostor in UIRS o projektu LUMAT/ The Ministry of the environment and spatial planning and the UIRS about the LUMAT project

Projekt CONNECTING NATURE

Slika: Projekt CONNECTING NATURE
0 324

Projekt CONNECTING NATURE

Coproduction with nature for city transitioning, innovation and governance

Urbanistični inštitut je začel sodelovati na projektu CONNECTING NATURE Coproduction with nature for city transitioning, innovation and governance v programu Horizont 2020.

Namen projekta je pozicionirati Evropo kot vodilno globalno silo na področju inovacij in implementacij na naravi temelječih rešitev (nature based solutions - NBS) v razvoju mest in družbe. Projektno partnerstvo sestoji iz 29 partnerjev in se v grobem deli na 1. partnerska mesta različnih razvojnih stopenj in možnosti za implementacijo NBS, od »front-runner«-jev, »follower«-jev do »multiplier«jev, in 2. t.i. »transitioning, innovation and governance academy«, ki bo razvila politike in prakse za doseganje in širjenje prožnosti (resiliance), inovacijskega potenciala in upravljanja mest na podlagi NBS. Urbanistični inštitut Republike Slovenije je tvorni člen te akademije. Vidnejšo vlogo ima v delovnih paketih 1 (DP1: Ocena, evidenca in vrednotenje), 5 (DP5: Prenos NBS na »multiplier« mesta) in 6 (DP6: So-vključevanje interesnih in vplivnih skupnosti). Ključne kompetence pa so razvoj in uporaba GIS orodij (npr. PP GIS – public participation GIS) in različnih metod mapiranja (npr. vedenjski zemljevidi in koncept dnevnih rutin); koncepti prilagajanja prostorskega načrtovanja podnebnim spremembam in poznavanje, vključevanje ter presoja ekosistemskega pristopa in koncepta ekosistemskih storitev kot možnih okvirov implementacije NBS v načrtovalski proces.

Vodilni partner obiskal Slovenske partnerje projekta LUMAT

Slika: Vodilni partner obiskal Slovenske partnerje projekta LUMAT
0 668

Vodilni partner obiskal Slovenske partnerje projekta LUMAT

16. maj 2017

Urbanistični inštitut RS


V okviru evropskega projekta LUMAT, ki ga finančno podpira program Osrednje Evrope, je bil v Sloveniji  med 16. in 18. 5. 2017 organiziran sestanek med vodilnim partnerjem in slovenskimi partnerji projekta LUMAT, Urbanističnim inštitutom RS, Ministrstvom za okolje in prostor in Mestno občino Kranj. Projekt LUMAT naslavlja problematiko nesistematičnega upravljanja degradiranih urbanih območij in poslovnih con. Namen sestanka je bil natančneje predstaviti pilotne aktivnosti pilotnega partnerja mesta Kranj.

Prvi dan je bil sestanek organiziran na Urbanističnem inštitutu Republike Slovenije v Ljubljani. Osrednja tema sestanka je bila namenjena predstavitvi pričakovanih rezultatov projekta LUMAT, ki bi bili uporabni za Slovenijo. Naslednji dan je bil organiziran sestanek s pomembnim deležnikom za izvajanje rezultatov projekta LUMAT v Kranju, Regionalno razvojno agencijo Gorenjske regije - BSC Kranj in terenskemu ogledu pilotnega območja v Kranju. Zadnji dan smo si v Ljubljani ogledali uspešne in manj uspešne primere urbane prenove.

Povezava

Humana mesta / Javni prostori za lokalno življenje

Slika: Humana mesta / Javni prostori za lokalno življenje
0 866

Humana mesta / Javni prostori za lokalno življenje

Večdnevni mednarodni dogodek

23. - 26. maja 2017

Urbanistični inštitut RS, Trnovski pristan 2, Ljubljana

Urbanistični inštitut Republike Slovenije od 23.-26. 5. 2017 skupaj s partnerji gosti večdnevni mednarodni dogodek, ki naslavlja vprašanja participativnega urejanja lokalnega javnega mestnega prostora v vse bolj ekonomsko, socialno in etnično raznolikih mestnih skupnostih. Osrednja tema je prepoznavanje skupnih vrednot, ki si jih delijo prebivalci in drugi uporabniki lokalnih okolij, in so pomembna osnova za skupno spreminjanje lokalnih okolij na bolje.

Udeležba na dogodku je brezplačna. Več informacij in prijave na: http://humancities.uirs.si/sl-si/   

Povezava

Razstava Plečnikovo Trnovo

Slika: Razstava Plečnikovo Trnovo
0 1027

Razstava Plečnikovo Trnovo

1. juniij - 31. december 2017, Urbanistični inštitut RS, pasaža

Leta 2017 mineva šestdeset let od smrti Jožeta Plečnika, velikega slovenskega arhitekta, enega od največjih arhitektov prve polovice dvajsetega stoletja, ne samo v evropskem, ampak tudi v svetovnem merilu, ki je »arhitekturo dvignil v višave našega, vse umetnosti zaobjemajočega Parnasa« (M. Mušič, 1986).

Plečnik se je rodil v Ljubljani, v Ljubljani je obiskoval tudi osnovno šolo in gimnazijo. Leta 1888 je nadaljeval študij v Gradcu in nato na Dunaju. Po končanem študiju je več kot dvajset let delal na Dunaju in kasneje v Pragi, kjer je ustvaril veličasten opus, ki ga je uvrstil med ključne osebnosti zgodnje moderne arhitekture. V rodno Ljubljano se je vrnil šele leta 1921, ko je dobil vabilo, da prevzame mesto profesorja na novoustanovljeni šoli za arhitekturo Univerze v Ljubljani.

Naselil se je v Trnovem, kjer si je dom uredil v stari predmestni trnovski hiši na Karunovi, ki jo je preuredil po svojih načrtih in v njej živel do svoje smrti. V obdobju do druge svetovne vojne je Trnovo preoblikoval v eno najlepših ljubljanskih četrti.

Fotografska razstava prikazuje Plečnikov opus v trnovski četrti: njegovo hišo, preurejeno v muzej, Trnovski most pred trnovsko cerkvijo in preurejeno strugo Gradaščice s Petelinjo brvjo, nabrežje Ljubljanice v Trnovskem pristanu, preoblikovano Zoisovo cesto s spomenikom Žigi Zoisu v obliki piramide ter Levstikov trg z Marijinim znamenjem ob Šentjakobski cerkvi na drugi strani Ljubljanice.

Foto: © Dokumentacija MGML/Plečnikova hiša​

Javni prostori za lokalno življenje

Slika: Javni prostori za lokalno življenje
0 1608

Javni prostori za lokalno življenje

Poziv k oddaji prispevkov

Rok oddaje povzetkov 6. marec 2017 – podaljšan rok oddaje do 13. marca 2017!

Urbanistični inštitut RS, Fakulteta za arhitekturo, UL

Foto: © Andrej Zaviršek, Fotoarhiv Skupaj na ploščad!, 2014.

Skupne vrednote v raznolikih mestnih skupnostih kot temelj za participativno zagotavljanje lokalnih javnih prostorov

UIRS in UNI-LJ FA, Ljubljana, od 24. do 26. 5. 2017

Urbanistični inštitut Republike Slovenije in Fakulteta za arhitekturo Univerze v Ljubljani med 24. in 26. majem 2017 v Ljubljani gostita skupni dogodek partnerjev evropske mreže Humana mesta / Human Cities in tematske skupine Javni prostori in urbane kulture pri AESOP (Zveza evropskih planerskih šol / Association of European Schools of Planning). Tridnevni dogodek obsega seminar, delavnice in terenske oglede in naslavlja vprašanja participativnega urejanja lokalnega javnega mestnega prostora v vse bolj ekonomsko, socialno in etnično raznolikih mestnih skupnostih. Poseben poudarek je na načinih prepoznavanja skupnih vrednot, ki si jih delijo prebivalci in drugi uporabniki lokalnih okolij, in so pomembna osnova za skupno spreminjanje lokalnih okolij na bolje. Posebno izpostavljena so naslednja vprašanja:

  • Kako (pre)oblikovati lokalna okolja da bodo delovala socialno kohezivno?
  • Kakšne urbanistično-oblikovalske rešitve za lokalna okolja so dovolj prožne, da preživijo spreminjanje vrednostnih sistemov njihovih uporabnikov skozi čas?
  • Kako naj se obstoječe metode prepoznavanja vrednot vezanih na prostor  (intervju, doživljajski zemljevid, spoznavni zemljevid, itd.) nadgradijo z novimi pristopi, ki jih omogočajo nove informacijske in komunikacijske tehnologije, množičnim zajemom podatkov itd.?
  • Kako bi lahko partnerstvo med lokalno iniciativo, prebivalci in odločevalci v prostoru delovalo na dolgi rok in prispevalo k izboljšanju javnega odprtega prostora?
  • Kakšna raziskovalna praksa bi lahko ponudila vpogled v prepoznavanje doživljanj prostora različnih socialnih skupin?

Dogodek je zasnovan interdisciplinarno in ciljno vključuje akterje z različnimi pogledi. Glavni namen je odpreti različne poglede na javni prostor, zato k oddaji prispevkov vabimo raziskovalce, strokovnjake iz prakse in vse, ki se kakorkoli ukvarjajo s to tematiko. Vabimo vas, da na naslov humancities@uirs.si do 13. 3. 2017 pošljete kratek opis (200-250 besed) predlagane tematike, ki bi jo želeli predstaviti v okviru dogodka, ki naj (1) opredeli problematiko, (2) razloži njeno relevantnost v okviru teme dogodka, (3) razloži ozadje, (4) metodo in (5) rezultate.
Mednarodni odbor bo avtorje izbranih predlogov obvestil 16. 3. 2017 ter jih povabil, da do 2. 5. 2017 oddajo razširjene prispevke za objavo v zborniku dogodka.

Udeležba na dogodku je brezplačna. Več informacij v angleškem jeziku na spletni strani UIRS: www.uirs.si.

Dodatne povezave:

Projekt Humana mesta / Human Cities: www.humancities.eu

Tematska skupina Javni prostori in urbane kulture pri AESOP (Zveza evropskih planerskih šol): http://www.aesop-planning.eu/blogs/en_GB/urban-cultures-and-public-spaces


Trije projekti slovenskih raziskovalcev uspešni na evropskem razpisu

Slika: Trije projekti slovenskih raziskovalcev uspešni na evropskem razpisu
0 1558

Trije projekti slovenskih raziskovalcev uspešni na evropskem razpisu

Prispevek na spletni strani časopisa Delo

Foto: © Tomi Lombar, Delo, 2017.

Spletna stran časopisa Delo

RSS
123456

 

KONTAKT

Urbanistični inštitut Republike Slovenije
Trnovski pristan 2
1000 Ljubljana

  + 386 (0)1 420 13 10
  info@uirs.si
  @UrbanInstitut

 

KNJIŽNICA in INDOK CENTER

Delovni čas:
od ponedeljka do petka: 9.00 – 13.00,
ob torkih tudi popoldne: 15.00 – 17.00.
Poletni delovni čas julij in avgust:
od ponedeljka do petka: 9.00 – 13.00.

  + 386 (0)1 420 13 31
  knjiznica@uirs.si

Loading
  • NOVIČNIK

    Bi bili radi obveščeni o novicah
    in delu Urbanističnega inštituta RS?

    Vpišite svoj e-naslov in se naročite!

Copyright 2019 by UIRS
Back To Top