Search
sl-SIen-GB

Bibalinija

je blog raziskovalke Bibe Tominc (UIRS) na doktorskem študiju v Avstraliji

 

Moj najljubši artnouveaujevski arhitekt

Slika: Moj najljubši artnouveaujevski arhitekt
0 3544

Moj najljubši artnouveaujevski arhitekt

Serija kratkih videov v okviru letošnjega Svetovnega dneva dediščine art nouveauja

Mednarodna mreža Réseau Art Nouveau Network (RANN) v okviru letošnjega Svetovnega dneva dediščine art nouveauja predstavlja serijo kratkih videov z naslovom My Favorite Art Nouveau Architect! / Moj najljubši artnouveaujevski arhitekt. Video o Maksu Fabianiu si lahko ogledate TUKAJ.

Urbanistični inštitut je član mreže Réseau Art Nouveau Network vse od njene ustanovitve 1999. V okviru te mreže je izvedel tri velike mednarodne projekte s finančno pomočjo evropskega programa Kultura, v kateri je predstavil ključne avtorje secesijske dediščine v Ljubljani, med katerimi s svojim opusom izstopa Maks Fabiani. 

Urbani razvoj z aktivacijo JZP (javno-zasebnega partnerstva)

Slika: Urbani razvoj z aktivacijo JZP (javno-zasebnega partnerstva)
0 932

Urbani razvoj z aktivacijo JZP (javno-zasebnega partnerstva)

Ministrstvo za okolje in prostor je 13. marca 2018 organiziralo dogodek z naslovom: "URBANI RAZVOJ Z AKTIVACIJO JZP"

Ministrstvo za okolje in prostor je 13. marca 2018 v konferenčnih prostorih Hiše Evropske unije v Ljubljani, Dunajska cesta 20, Ljubljana, organiziralo dogodek z naslovom: "URBANI RAZVOJ Z AKTIVACIJO JZP", katerega namen je celovito obravnavati možnosti razvoja JZP na lokalnem nivoju v Republiki Sloveniji.

V okviru dogodka je bil predstavljen projekt z naslovom: »Analiza možnosti za izvajanje urbanih projektov z uporabo javno zasebnega partnerstva«, ki ga je v letih 2016 in 2017 izvajal Urbanistični inštitut Republike Slovenije v sodelovanju s Pravno fakulteto in Fakulteto za arhitekturo Univerze v Ljubljani. Projekt sta sofinancirala Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS in Ministrstvo za okolje in prostor. Na dogodku so projekt predstavili dr. Rajko Pirnat in dr. Senko Pličanič s Pravne fakultete UL, dr. Alenka Fikfak in Janez Grom s Fakultete za arhitekturo UL ter dr. Sabina Mujkić iz Urbanističnega inštituta RS. 

Barbara Radovan, generalna direktorica Direktorata za prostor, graditev in stanovanja je o tematiki povedala: "Izvajanje razvojnih urbanih projektov je ključnega pomena za dvig kakovosti bivanja in ohranjanje konkurenčnosti mest. Občine so v preteklih letih sprejele trajnostne urbane strategije in druge razvojne dokumente, ki opredeljujejo glavne cilje želenega razvoja. Doseganje teh ciljev je odvisno od uspešnosti oz. zmožnosti izvajanja projektov v praksi, pri čemer se javni investitorji soočajo s številnimi izzivi. Eden večjih je financiranje projektov, saj zaradi javnofinančnih omejitev nekaterih pomembnih projektov ni mogoče izvajati le z lastnimi sredstvi oz. je potrebno časovnice izvajanja projektov podaljševati skladno s svojimi finančnimi zmožnostmi. Ustrezna priprava projektov in uporaba inovativnih pristopov k financiranju projektov v mestih je zato  ključna za učinkovito rabo razpoložljivih proračunskih sredstev in posledično pospešeni trajnostni urbani razvoj. Pri tem velja raziskati možnosti prehoda financiranja projektov s sredstvi, ki so na razpolago v proračunu javne inštitucije na financiranje projektov s soudeležbo zasebnih partnerjev v okviru javno - zasebnega partnerstva (JZP)."

Na dogodku so bili predstavljeni tudi primeri dobre prakse v Sloveniji ter možnosti financiranja JZP.

Projekt PlurAlps

Slika: Projekt PlurAlps
0 1025

Projekt PlurAlps

Priseljevanje, kulturna raznolikost in pluralizem kot priložnosti za območje Alp

november 2016 - oktober 2019

Projekt PlurAlps se je začel novembra 2016 in bo trajal do oktobra 2019. Njegovo izvajanje sofinancirata Evropski sklad za regionalni razvoj prek Interregovega programa za območje Alp in nemško Zvezno ministrstvo za okolje, varstvo narave, gradnjo in varnost reaktorjev.

Partnerji projekta PlurAlps so sodelovali pri nastajanju videoposnetka v katerem opozarjajo na načine in rešitve, s katerimi lahko občine, podjetja in civilna družba prispevajo k temu, da bosta kulturna raznolikost in pluralizem prepoznana kot prednost alpskega območja kar bo prispevalo k izboljšanju socialne kohezije v lokalnih skupnostih. Video si lahko ogledate TUKAJ.

V okviru projekta je na natečaj za primere dobrih praks pri bogatenju medkulturnosti in pluralizma na območju Alp  "Alpine Pluralism Award 2018" prispelo 42 predlogov iz šestih držav. Med predolgi so tudi trije uspešni primeri iz Slovenije. Opisi posameznih predlogov dobrih praks so objavljeni TUKAJ.

Plečnik v keramiki

Slika: Plečnik v keramiki
0 1223

Plečnik v keramiki

Razstava keramičnih izdelkov

V prostorih knjižnice Urbanističnega inštituta RS, Trnovski pristan 2, Ljubljana, bo od 16. marca do 12. aprila 2018 na ogled razstava keramičnih izdelkov z naslovom Plečnik v keramiki.

Razstavo so pripravili oblikovalci gline Univerze za tretje življenjsko obdobje Ljubljana in Društvo Lipa - U3ŽO Domžale, pod mentorstvom gospe Lučke Šićarov. Izdelki so bili oblikovani leta 2017, v Plečnikovem letu, ob 20-letnici delovanja Društva Lipa.

Otvoritev razstave bo v torek, 20. marca 2018 ob 17.00 uri.

V ospredje III: pionirke slovenske arhitekture, gradbeništva in oblikovanja

Slika: V ospredje III: pionirke slovenske arhitekture, gradbeništva in oblikovanja
0 1464

V ospredje III: pionirke slovenske arhitekture, gradbeništva in oblikovanja

5. marec - 12. april 2018

Galerija DESSA, Židovska steza 4, Ljubljana

Vljudno vabljeni na ogled razstave V ospredje III: pionirke slovenske arhitekture, gradbeništva in oblikovanja​.

Otvoritev razstave bo v ponedeljek, 5. marca 2018 ob 19.00 v galeriji DESSA. V razstavi so predstavljena dela desetih ustvarjalk s področja arhitekture, notranjega in industrijskega oblikovanja, krajinske arhitekture, urbanizma in gradbeništva, med njimi tudi dela dolgoletne sodelavke Urbanističnega inštituta RS, arhitektke Marije Vovk.

Razstava, ki sta jo v sodelovanju z galerijo DESSA pripravila Center arhitekture Slovenije in Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta ZRC SAZU, se tematsko vklaplja med aktivnosti mednarodnega interdisciplinarnega projekta MoMoWo – Ustvarjalnost žensk od modernizma dalje (Modern Movement Women). Njegov namen je strokovni in širši javnosti predstaviti pomemben del »anonimne« in zamolčane evropske kulturne dediščine 20. stoletja, ki so jo ustvarile ženske, dejavne na področju arhitekture, notranjega in industrijskega oblikovanja, krajinske arhitekture, urbanizma in gradbeništva, ki so/veljajo za tradicionalno moške poklice.

Razstava bo na ogled do 12. aprila 2018.


Prenos datotek

Prostorsko umeščanje in širitve kmetij v Sloveniji: zakonodajni okvir in izkušnje slovenskih občin

Slika: Prostorsko umeščanje in širitve kmetij v Sloveniji: zakonodajni okvir in izkušnje slovenskih občin
0 2668

Prostorsko umeščanje in širitve kmetij v Sloveniji: zakonodajni okvir in izkušnje slovenskih občin

Članek objavljen v reviji Geografski vestnik, letnik 89 (2017), št. 1.

Naši sodelavki dr. Damjana Gantar in mag. Ina Šuklje Erjavec sta v soavtorstvu z dr. Niko Razpotnik Visković in dr. Primožem Pipanom z Geografskega inštituta Antona Melika v reviji Geografski vestnik objavili kritičen pregled obstoječih raziskav in zakonodaje v povezavi z umeščanjem kmetij v prostor ter analiziranje izkušenj, s katerimi se soočajo prostorski načrtovalci v slovenskih občinah. Analiza je rezultat obsežne raziskave o umeščanju kmetijskih objektov v prostor in reševanju s tem povezanih konfliktov, na podlagi izkušenj 190 slovenskih občin.

Celoten članek je dostopen na priloženi povezavi.

Otvoritev fotografske razstave Obraz Ljubljane

Slika: Otvoritev fotografske razstave Obraz Ljubljane
0 1834

Otvoritev fotografske razstave Obraz Ljubljane

Knjižnica Urbanističnega inštituta RS, 6.2.2018 ob 17:00 uri.

O RAZSTAVI:

Čeprav je Ljubljana majhno mesto, se ponaša z izjemno arhitekturo. Obraz Ljubljane je naslov razstave 20 fotografij ljubljanskih stavb, med katerimi so bolje prepoznavne WTC, Stadion Stožice, Narodna univerzitetna knjižnica, Metalka, Slovenijales, novi hotel InterContinental, kompleks Trnovska vrata in Center starejših Trnovo. Fotografije nam dajo vpogled v raznovrstnost oblik in motivov, vsaka stavba zase pa je svojstvena in posledično neponovljiva. Posebnost izbranih fotografij je v drugačni perspektivi; večinoma so zajeti samo deli stavb, ki pa so nadalje nekateri obrnjeni v levo ali desno (tudi na glavo), tako da jih vidimo z nepričakovanega, neobičajnega zornega kota.

Fotografije so delo avtorice Vesne Videnovič. Ker živi in ustvarja v Trnovem, ni prav nič nenavadnega, da dobršen del fotografij prikazuje arhitekturo ravno tega predela Ljubljane. V serijo je tako zajela že omenjena Trnovska vrata in Center starejših Trnovo, poleg teh dveh pa so na fotografijah tudi Močerad (črno-rumena stavba), Osnovna šola Trnovo in en stanovanjski blok.

Razstava bo v pasaži pred Urbanističnim inštitutom RS na ogled v mesecu februarju in marcu, vljudno vabljeni. Več informacij na info@uirs.si.

From roads to streets

Slika: From roads to streets
0 1911

From roads to streets

Urban Regeneration for Street Conviviality – The Case of Suburbs of Ljubljana

2018 INTERNATIONAL WEEK, Ljubljana, Slovenia, Jan. 29th – Feb. 2nd

V organizaciji Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani (FA) in sodelovanju z Urbanističnim inštitutom Republike Slovenije (UIRS) in Ministrstvom za okolje in prostor (MOP).

Program, povzetek predavanj in kratko predstavitev najdete tukaj.

Posamezne Powerpoint prezentacije so priložene kot .ppt datoteke.

Predstavitev projekta LUMAT

Slika: Predstavitev projekta LUMAT
0 3045

Predstavitev projekta LUMAT

Kranj, 16.1.2018

Urbanistični inštitut Republike Slovenije je 16.januarja 2018 predstavil LUMAT projekt Odboru za gospodarstvo BSC Regionalne razvojne agencije Gorenjske, ki predstavlja enega ključnih akterjev pri izvajanju Akcijskega načrta funkcionalnega urbanega območja Kranj. Odbor je izrazil veliko zanimanja za tematiko in rezultate, ki bodo v pomoč pri trajnostnem upravljanju gospodarskih območij in reaktivaciji degradiranih in slabo izrabljenih urbanih površin za potrebe razvoja gospodarstva v Slovenijo.

#lumatproject 
Interreg Central Europe


Staranje v domačem okolju

Slika: Staranje v domačem okolju
0 2062

Staranje v domačem okolju

Odnos starejših do doma in domačega bivalnega okolja

Članek iz najnovejše številke revije Urbani izziv.


Naša sodelavca Boštjan Kerbler in Richard Sendi sta v soavtorstvu z Mašo Filipovič Hrast v zadnji številki Urbanega izziva objavila članek, ki raziskuje odnos starejših do doma in domačega bivalnega okolja. Avtorji v članku predstavljajo nove ugotovitve na tem področju.
Celoten članek je dostopen na priloženi povezavi.

Več o staranju v domačem okolju pa si lahko preberete na spletni strani projekta QAPS.

Mobilnost mladih

Slika: Mobilnost mladih
0 1322

Mobilnost mladih

Spremembe v mobilnosti osnovnošolcev

Članek iz najnovejše številke revije Urbani izziv.

Spremembe v mobilnosti osnovnošolcev v zadnjih tridesetih letih so skrb vzbujajoče. Kako obsežne so? Kateri so razlogi za to, da je danes večina osnovnošolcev v šolo pripeljana z avtomobilom, čeprav so še ne tako dolgo nazaj skoraj vsi otroci prišli peš ali s kolesom? Kakšne so možnosti za izboljšanje razmer? Odgovore na ta vprašanja so naši sodelavci dr. Aljaž Plevnik, dr. Luka Mladenovič, in Mojca Balant strnili v članku, objavljenem v Urbanem izzivu.

Članek je dostopen na priloženi povezavi.

"Rumene pasove bi morali uvesti na vseh štiripasovnicah"

Slika: "Rumene pasove bi morali uvesti na vseh štiripasovnicah"
0 1586

"Rumene pasove bi morali uvesti na vseh štiripasovnicah"

Intervju s Simonom Koblarjem

Intervju je bil objavljen 3.1.2018 v časniku Dnevnik.

Naš sodelavec Simon Koblar je s svojo magistrsko nalogo požel veliko zanimanja v strokovni javnosti.

O temi, ki jo obravnava v svojem delu z naslovom "Predlog alternativega omrežja javnega potniškega prometa v Ljubljanski urbani regiji" je predaval tudi decembra na Urbanističnem inštitutu RS, tokrat pa je intervju z njim objavljen v Dnevniku. Intervju je dostopen je na spodnji povezavi.


Izšla je decembrska številka znanstvene revije Urbani izziv

Slika: Izšla je decembrska številka znanstvene revije Urbani izziv
0 1933

Izšla je decembrska številka znanstvene revije Urbani izziv

letnik 28, številka 2.




Izšla je decembrska številka znanstvene revije Urbani izziv, letnik 28, številka 2.

Revija prinaša šest znanstvenih člankov in predstavitev knjige v slovenskem in angleškem jeziku. Vsi članki so prosto dostopni na strani: http://urbani-izziv.uirs.si/sl/Izdane%C5%A1tevilke/2017.aspx 


Lepo vabljeni k branju!


Spominski zbornik Vladimirja Braca Mušiča

Slika: Spominski zbornik Vladimirja Braca Mušiča
0 3355

Spominski zbornik Vladimirja Braca Mušiča

predstavitev knjige in pogovor na knjižnem sejmu

Knjiga bo predstavljena na Knjižnem sejmu v Cankarjevem domu na okrogli mizi v okviru  »debatne kavarne«, dne 23. 11. med 12. in 13. uro v dvorani M.

Spoštovani!
Z veseljem sporočam, da smo dokončali

SPOMINSKI ZBORNIK
VLADIMIRJA BRACA MUŠIČA.

Knjigo bomo predstavili na Knjižnem sejmu v Cankarjevem domu na okrogli mizi v okviru

»debatne kavarne«,
dne 23. 11. med 12. in 13. uro v dvorani M.

Pogovor bo vodil Ivan Stanič, sodelovali pa bodo dr. Breda Mihelič, dr. Bogo Zupančič, dr. Pavle Gantar, mag. Miran Gajšek in Jože Dekleva.

V pogovoru se bomo spominjali Vladimirja Braca Mušiča, arhitekta, urbanista, raziskovalca, profesorja, publicista, velikega razumnika in politika, vsestranske osebnosti, ki je odločilno   zaznamoval urbanistično teorijo in prakso v drugi polovici 20. stoletja v Sloveniji in tudi širše v celotnem prostoru nekdanje Jugoslavije.

Veselimo se srečanja in zanimive debate ob izidu knjige.

Breda Mihelič
V imenu Urbanističnega inštituta RS

Spominski zbornik, v katerega so prispevali svoje spomine tudi nekateri njegovi sodelavci, kolegi in prijateljev, ki so ga spremljali na njegovi življenjski in strokovni poti tako doma kot v tujini. 


Priznanje Maks Fabiani

Slika: Priznanje Maks Fabiani
0 1312

Priznanje Maks Fabiani

Urbanistični terminološki slovar prejemnik urbanističnega priznanja

Urbanistični terminološki slovar, prejemnik letošnjega priznanja Maks Fabianije delo Urbanističnega Inštituta RS v sodelovanju z Inštitutom za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Uredniki in glavni avtorji so Breda MiheličMarjeta Humar in Matej NikšičNagrado Maks Fabiani za izjemna dela na področju urbanističnega, regionalnega in prostorskega načrtovanja pa je žirija letos prisodila projektu Nordijski center Planica

Vsa prispela dela so bila kakovostna, inovativna in so dokazovala širino ter raznovrstnost delovanja slovenskih urbanistov in prostorskih planerjev tako pri načrtih in njihovih realizacijah kot tudi pri študijskih delih in publicistiki, so zapisali člani žirije Mojca Šašek Divjak, Jelka Hudoklin, Peter Bassin in Andrej Pogačnik. 

Nagrado in priznanji, ki jih podeljuje Društvo urbanistov in prostorskih planerjev Slovenije (DUPPS) skupaj z Ustanovo Maks Fabiani, ministrstvom za kulturo ter ministrstvom za okolje in prostor, bodo podelili v soboto na gradu v Štanjelu, kjer bo na ogled tudi razstava vseh prispelih del.


Okrogla miza ob izdaji strokovne številke Urbanega izziva – Zbornika Sedlarjevega srečanja​

Slika: Okrogla miza ob izdaji strokovne številke Urbanega izziva – Zbornika Sedlarjevega srečanja​
0 1483

Okrogla miza ob izdaji strokovne številke Urbanega izziva – Zbornika Sedlarjevega srečanja​

Ob izdaji strokovne številke Urbanega izziva bo okrogla miza potekala v torek, 24. 10. 2017 ob 17.00 uri na Urbanističnem inštitutu v Ljubljani, Trnovski pristan 2 (knjižnica, pritličje, vhod s pasaže).

Uredništvo revije Urbani izziv sporoča, da je izšla letošnja strokovna izdaja revije Urbani izziv. Revija obsega 170 strani, vsebina pa se nanaša na urejanje ter načrtovanje prostora v Sloveniji. Tudi letos smo številko še dodatno obogatili s prispevki 28. Sedlarjevega srečanja. Tema srečanja in s tem tudi objavljenih člankov v strokovni izdaji je Urbana regeneracija.

Ob izdaji strokovne številke Urbanega izziva bo potekala v torek, 24. 10. 2017 ob 17.00 uri okrogla miza na Urbanističnem inštitutu v Ljubljani, Trnovski pristan 2 (knjižnica, pritličje, vhod s pasaže). Na njej bo čas za nadaljevanje razprave s Sedlarjevega srečanja.

Za kazalo vsebine nove številke kliknite tukaj.


Če želite publikacijo prejeti, izpolnite naročilnico in jo pošljite po elektronski pošti na naslov: urbani.izziv-strokovni@uirs.siNaročilnica je dostopna tukaj (kliknite). Cena enega izvoda je 5 evrov. Nakup je možen tudi v knjižnici Urbanističnega inštituta RS.

Vse druge informacije najdete na slovenski različici spletne strani revije, v menu-ju strokovne izdaje: http://urbani-izziv.uirs.si

Uredništvo revije


Najboljše ljubljansko otroško igrišče

Slika: Najboljše ljubljansko otroško igrišče
0 1340

Najboljše ljubljansko otroško igrišče

Po izboru bralcev časnika Dnevnik

Ljubljana, 12.10.2017

Povezava do članka


Najboljše otroško igrišče je po mnenju bralcev Dnevnika v Severnem mestnem parku.

Šest otroških igrišč se je v Dnevnikovi akciji potegovalo za naslov najboljšega otroškega igrišča v mestu. Bralci so naziv podelili igrišču v Severnem mestnem parku, kjer ladja, zasidrana ob svetilniku, spominja na poletne obmorske vragolije.

Povezava do članka

Med glasovanjem je bilo igrišče predstavljeno v tem članku.


Z avtom v šolo, ker je najbolj varno. Pa je res najbolj varno za vse?

Slika: Z avtom v šolo, ker je najbolj varno. Pa je res najbolj varno za vse?
0 1489

Z avtom v šolo, ker je najbolj varno. Pa je res najbolj varno za vse?

Avtor prispevka objavljenega v Sobotni prilogi in na spletni strani časopisa Delo je naš sodelavec Aljaž Plevnik

Foto: © Jože Suhadolnik, Delo, 2017.

Spletna stran časopisa Delo

Plečnikova sodobnost

Slika: Plečnikova sodobnost
0 1672

Plečnikova sodobnost

Kako Plečnikovo delo razumeti danes

11. september  - 2. november 2017

Galerija DESSA, Židovska steza 4, Ljubljana

Leto 2017 smo proglasili za Plečnikovo leto saj, mineva 145. obletnica njegovega rojstva in 60. obletnica smrti. Smo danes sposobni preseči tradicionalen pogled na njegovo arhitekturo? Se zavedamo, da je po prvi svetovni vojni, po daljšem premisleku, zapustil utrto pot razvoja svetovne arhitekture in se zavestno podal na lastno pot? Ta pot je botrovala prepričanju, da ima arhitektura pomembnejšo nalogo, kot je zgolj njena funkcionalnost. Da gradi našo civilizacijo, ki naj pusti trajen pečat svetu, v katerem živimo. Zato je Plečnikova arhitekturna govorica tako klasična – da bi bila razumljiva. Njene prave kvalitete pa se skrivajo v izvirnosti njegovih rešitev: most ni most, ampak trg na vodi, knjižnica je tempelj modrosti, mrtvašnica pa ni »centralno razstavišče mrličev«, kot je rekel Plečnik, ampak arhitekturni park poslovilnih kapel. V Ljubljani je uspel povezati tradicijo s sedanjostjo v prepletu, ki koristi obema. Razstava na nekaj primerih skuša razložiti, da Plečnikov delo ni le del naše zgodovine, ampak se pri njem da izluščiti tudi nauke sodobnosti

Plečnikovo delo običajno delimo na tri obdobja, povezana s tremi mesti, v katerih je deloval: Dunajem, Prago in Ljubljano. Dolga leta je bilo njegovo delo po tem vrstnem redu tudi obravnavano, saj je umetnostna zgodovina najbolj cenila njegovo zgodnje obdobje, ko je bil še del dunajske avantgarde, zbrane okrog profesorja Otta Wagnerja. Vendar danes vse bolj spoznavamo ravno vrednost njegovega zrelega obdobja, ko si je zavestno izbral povsem svojo arhitekturno pot. Leto 2017 smo proglasili za Plečnikovo leto, saj mineva 145. obletnica njegovega rojstva in 60. obletnica smrti. Smo danes sposobni preseči tradicionalen pogled na njegovo arhitekturo?

Razumeti moramo, da sta Plečnikova selitev v Prago leta 1911 in prva svetovna vojna povzročili nekajletni zastoj v njegovem ustvarjanju. Ob prihodu v Prago je bil star 39 let, leta 1920, ko je spet pričel dobivati pomembne naloge, pa 48. Torej je skoraj desetletna prekinitev ustvarjanja padla v obdobje, ko je bil na višku ustvarjalnih moči. Med prvo vojno se je soočil še z neverjetnim uničenjem in človeškimi žrtvami, kar je občutljivega Plečnika zelo pretreslo. Imel je dovolj časa, da je lahko temeljito premislil o svojem odnosu do arhitekture in si dokončno izbral samosvojo pot, ne da bi se menil za svetovne trende sodobne arhitekture. Ugotovil je, da je smisel arhitekture v njenem preseganju časa in zato je stremel k večni arhitekturi (architectura perennis), ki bo razumljiva vsem, ne le danes, ampak tudi v prihodnje.

Brezčasna arhitektura ni tista, ki času kljubuje zaradi svoje trdnosti, ampak tista, ki jo stoletja po nastanku ljudje tudi razumejo in cenijo. Zato mora vsebovati neko univerzalnost, kot jo imajo na primer klasična dela, ko se nam zdi, da imajo vsaki dobi nekaj povedati, da so vedno aktualna. In ko želimo nekaj povedati, uporabljamo jezik, ki ga vsi razumejo. Zato je Plečnik  uporabljal splošno razumljiv jezik klasičnih arhitekturnih elementov: stebra (1), loka (2), piramide (3), obeliska (4) itd. – elementov, ki v sebi nosijo močna simbolna sporočila. Ker je verjel v etruščanske korenine Slovencev, je menil, da smo legitimni nasledniki antične arhitekture, iz katere je potrebno izhajati.  

Vendar je to le zunanji nagovor, bistvo njegove arhitekture pa je treba iskati v kreativnosti njegovih zasnov. Za dobro arhitekturo ni recepta, saj se mora arhitekt ukvarjati z mnogimi nasprotujočimi zahtevami, ki vnaprej izključujejo idealno rešitev. Arhitektura je vedno kompromis med želenim in mogočim. Zato je njena kvaliteta v kreativnosti tega kompromisa in ne v njenem zunanjem izrazu. Ob tem so Plečnikove arhitekturne rešitve še izvirne: most ni most (5), ampak trg na vodi, knjižnica je tempelj modrosti (6), mrtvašnica pa ni »centralno razstavišče mrličev«, kot je rekel Plečnik, ampak arhitekturni park poslovilnih kapel (7).  

Razstava skuša na nekaj primerih razložiti, da Plečnikov delo ni le del naše tradicije, ampak se pri njem da izluščiti tudi nauke sodobnosti.

Andrej Hrausky

Prenos datotek

  • dessa(.png, 669 B) - 72 prenosi

  • dessa2(.png, 121,35 KB) - 77 prenosi

RSS
12345

 

KONTAKT

Urbanistični inštitut Republike Slovenije
Trnovski pristan 2
1000 Ljubljana

  + 386 (0)1 420 13 10
  info@uirs.si
  @UrbanInstitut

 

KNJIŽNICA in INDOK CENTER

Delovni čas:
od ponedeljka do petka: 9.00 – 13.00,
ob torkih tudi popoldne: 15.00 – 17.00.
Poletni delovni čas julij in avgust:
od ponedeljka do petka: 9.00 – 13.00.

  + 386 (0)1 420 13 31
  knjiznica@uirs.si

Loading
  • NOVIČNIK

    Bi bili radi obveščeni o novicah
    in delu Urbanističnega inštituta RS?

    Vpišite svoj e-naslov in se naročite!

Copyright 2019 by UIRS
Back To Top