Search
sl-SIen-GB

"Jutri" v Trnovem

Slika: "Jutri" v Trnovem
0 374

"Jutri" v Trnovem

Filmska projekcija

Knjižnica Urbanističnega inštituta RS, torek, 2. oktober 2018 ob 17. uri

Urbanistični inštitut Republike Slovenije in Odprte hiše Slovenije vas skupaj s četrtno skupnostjo Trnovo vljudno vabimo na projekcijo filma "Jutri" (Demain), ki bo potekala v torek 2. oktobra 2018 ob 17. uri v prostorih knjižnice UIRS. Film je opremljen s slovenskimi podnapisi, vstop je prost.

Dokumentarni film Jutri (režija Cyril Dion in Melanie Laurent - 115 min) se osredotoča na življenje na našem planetu in kako se to spreminja. Naš prostor je podvržen urbanizaciji, intenzivnemu kmetovanju in naravnim katastrofam. Navzoča je revščina in priča smo množičnemu preseljevanju ljudi. Film se namesto na najslabše možne scenarije osredotoča na ljudi, ki predlagajo rešitve in na njihova dejanja. Reševanje jutrišnjega dne ne bo preprosto, potrebna je javna, multikulturna in mednarodna mobilizacija. Za uresničitev cilja potrebujemo sanje, smer in cilj. V enem samem stoletju so sanje o napredku, rojene iz industrializacije in pogosto imenovane "ameriške sanje", spremenile naše življenje. Še vedno navdihujejo domišljijo držav v razvoju, v srcu stare Evrope pa so te sanje mrtve. Zavedamo se meja, a potrebujemo nove sanje, ki bodo vzpodbudile našo ustvarjalnost. Po celem svetu nastajajo novi modeli kmetijstva, ekonomije, energije, vzgoje in načrtovanja mest, ki spreminjajo naše skupno življenje.

Po projekciji filma bo s sodelavcem Urbanističnega inštituta RS, dr. Matejem Nikšičem ter arhitektko in direktorico festivala Odprte Hiše gospo Lenko Kavčič potekal pogovor o sodelovanju in soustvarjanju prostora v katerem živimo.


dr. Matej Nikšič, univ. dipl. inž. arh.

Arhitekt in urbanist Matej Nikšič raziskovalno deluje na področjih urbane prenove, urejanja javnega prostora, participatornega urbanizma, doživljajskih dimenzij prostora in detajlnega urbanističnega načrtovanja. Sodeluje v domačih in mednarodnih temeljnih in aplikativnih raziskovalnih projektih. Prizadeva si za prenos raziskovalnih rezultatov do potencialnih uporabnikov in v urbanistično prakso. Na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani predava v okviru diplomskega in magistrskega študija urbanizma, sodeluje pri izvajanju mednarodnega študijskega programa urbanizma univerz Ecole d’Urbanisme de Paris, HafenCity Universität Hamburg, Malmö högskola in Politecnico di Milano. Je mentor mlajšim kolegom, avtor znanstvenih, strokovnih in poljudnih objav s področja urejanja prostora, aktivist, urednik in recenzent. 


Lenka Kavčič, univ. dipl. inž. arh. / Direktorica arhitekturnega festivala Odprte hiše Slovenije

Lenka Kavčič je arhitektka, kritičarka in predavateljica, ki deluje na področju izobraževanja in ozaveščanja o kakovostno grajenem prostoru tako v Sloveniji kot v tujini. Vodilo njenega delovanja je trajnostno, smotrno in razumsko oblikovan prostor, ki uporabnikom ponuja priložnost za kakovostno bivanje in delo in enakopravnost v grajenem prostoru. Ukvarja se z inovativnimi pristopi in posegi v prostor.  Je registrirana profesionalka DGNB in svetuje na področju trajnostnega načrtovanja. Za svoje delo je prejela več mednarodnih nagrad in priznaj: Plečnikovo medaljo za projekt Igriva arhitektura, ki se ukvarja z izobraževanjem otrok o arhitekturi in zlato medaljo na mednarodnem bienalu industrijskega oblikovanja BIO 16. S svojim delom sledi poslanstvu, ki se zavzema za dvig prostorske kulture in uveljavitev najvišjih standardov v arhitekturi, saj je prostor v prvi vrsti namenjen ljudem. Trdno verjame, da samo s sodelovanjem lahko ohranimo in ustvarimo boljši prostor za našo prihodnost.

Vljudno vabljeni!

Več informacij na info@uirs.si.

Participativni proračun v Chicagu

Slika: Participativni proračun v Chicagu
0 1410

Participativni proračun v Chicagu

Brezplačno predavanje v angleškem jeziku

Knjižnica Urbanističnega inštituta RS, torek, 18. september 2018 ob 17.00 uri

Knjižnica Urbanističnega inštituta RS, torek, 18. september 2018 ob 17.00 uri

Teresa Córdova bo razpravljala o participativnem proračunu (PB) v Chicagu in opisala vlogo Great Cities Institute (GCI) pri vodenju tega demokratičnega procesa določanja javne porabe. Predstavila bo zgodovino participativnega proračunskega načrtovanja in opisala proces in partnerstva potrebna za oblikovanje uspešnega procesa. Razpravljala bo tudi o izzivih PB in strategijah za njihovo premagovanje.

Sodelovanje pri PB je demokratičen proces, v katerem se člani skupnosti neposredno odločijo, kako porabiti del javnega proračuna. Ljudem ponuja temeljito drugačen način sodelovanja z vlado. Združeni narodi PB promovirajo kot najboljšo prakso demokratičnega upravljanja. Februarja 2012 je GCI sodeloval s Projektom PB in široko koalicijo mestnih svetnikov, mestnih institucij in organizacij, ki se ukvarjajo s skupnostjo, za zagon PB Chicago. PB Chicago želi izvajati in razširiti procese PB in neposredno demokracijo v Chicagu. GCI je vodilni univerzitetni partner PB Chicago, ki je odgovoren za zagotavljanje splošnega vodenja projektov, angažiranja skupnosti in vrednotenja. Od leta 2012 je PB Chicago vključil več kot 13.000 prebivalcev v dvanajstih različnih skupnostih, ki se neposredno odločajo, kako porabiti več kot 18 milijonov javnih sredstev.

Teresa Córdova je direktorica Great Cities Institute (GCI) na univerzi v Illinoisu v Chicagu. Je tudi profesorica za urbanistično načrtovanje in politiko na Visoki šoli za urbanistično načrtovanje in javne zadeve (CUPPA) in oddelkov za sociologijo, spol in ženske študije UIC ter latinskoameriške študije. Prof. Córdova je doktorirala iz sociologije na Univerzi v Kaliforniji, Berkeley. Prejela je več priznanj za akademske dosežke in vodenje, vključno s priznavanjem njene vloge pri načrtovanju infrastrukture ter razvojem malega podjetniškega inkubatorja in komercialne kuhinje.

Vljudno vabljeni na predavanje in pogovor, ki bo sledil. Več informacij na info@uirs.si.



'Doma Kultury'

Slika: 'Doma Kultury'
0 1959

'Doma Kultury'

Regeneracija sovjetskih socio-kulturnih centrov v nova urbana vozlišča

Knjižnica Urbanističnega inštituta RS, torek, 28. november 2017 ob 17.00 uri, brezplačno predavanje v angleškem jeziku

Preoblikovanje socialne in kulturne infrastrukture, ki je bila vzpostavljena v času socialistične Sovjetske zveze, v lokalne centre, ki ustrezajo potrebam sodobne družbe, je ena od pomembnih tem sodobnega urbanističnega načrtovanja v Rusiji. Vključuje različne dejavnosti, kot je preoblikovanje introvertiranih območij šol in vrtcev v sosedska središča; preporod celotnega življenja dela mesta s preoblikovanjem t.i. domov kulture; izboljšanje raznolikosti in kakovosti socialnih storitev ter kakovosti mestnega okolja ob zmanjševanju obremenitev občinskega proračuna s privabljanjem kakovostnih naložb v mestne predele. Predavanje bo predstavilo metodo evolucijskega preoblikovanja urbanega okolja s socialnim in prostorskim preoblikovanjem domov kulture, ki so prvotno bili kulturna in izobraževalna središča, ki jih je sovjetska država zagotovljala v naseljih ali mestih. Glavni cilj predlaganega pristopa je ohraniti tradicije, ki obstajajo na območjih domov kulture, hkrati pa dodati novo identiteto in vnesti inovativnost. Predavateljica bo pojasnila, kako izvesti popis tradicionalnih elementov obstoječega doma kulture z opisovanjem načina njegovega delovanja, povezanosti z okolico, odnosa do preteklosti in prihodnosti. Diskutirala bo o določanju novih programov in možnostih fizičnih razširitev. Za vse faze poteka projekta (zaznova, izvajanje, uporaba in prilagajanje) bo predstavila finančne in upravljavske modele, ki se prilagajajo glede na razmere rastočega ali usihajočega gospodarstva.


Irina Irbitskaya je arhitektka in urbanistka. Je direktorica Centra urbane kompetenčnosti Ruske predsedniške akademije za nacionalno gospodarstvo in javno upravo (RANEPA) specializirana za  stanovanjske projekte ter izboljšave na področju razvoja in načrtovanja mest. Je soustanoviteljica in vodilni arhitekt Platforme, strateškega svetovalnega in konceptualnega urada za prostorsko in arhitekturno oblikovanje.


Prenos datotek

Komuniciranje grajenega okolja

Slika: Komuniciranje grajenega okolja
0 981

Komuniciranje grajenega okolja

Boštjan Bugarič, Fakulteta za arhitekturo v Ljubljani | Architectuul

Knjižnica Urbanističnega inštituta RS, torek, 07.11.2017 ob 18.00 uri, brezplačno predavanje v slovenskem jeziku.

Na kakšen način poteka komuniciranje grajenega okolja? Kako lahko različne komunikacijske oblike, kot na primer poddaja (zvok), dokumentarec (podoba) ali socialna omrežja dosegajo različne publike? Različni načini, ki znatno vplivajo pri aktualizaciji urbanističnih in arhitekturnih vsebin, bodo predstavljeni na treh primerih - poddaje, dokumentarnega filma ter spletnega kataloga; sprehajali se bomo po tržnicah Londona, raziskovali nedokončane objekte v Kopru in se na koncu prepustili Architectuulovi spletni digitalizaciji pozabljenih spomenikov. Komuniciranje grajenega okolja vključuje različne fokusne skupine in metode doseganja ter vključevanja javnosti. Katera komunikacijska orodja omogočajo oblikovanje kritičnega diskurza o urbanističnih tematikah je odvisno od načina dostopa do ciljnih javnosti.

Dr. Boštjan Bugarič je urbanist, arhitekt, aktivist in urednik, ki se ukvarja z raziskovalnimi temami preobrazbe javnih prostorov v mestih, vplivov migracijskih tokov in rekuperacije vode. Ustanovil je KUD C3, ki mu služi kot platforma za raziskovanje urbanih trendov. Trenutno je urednik spletnega kataloga Architectuul in sodeluje kot raziskovalec s Fakulteto za arhitekturo v Ljubljani.

Urbane spremembe in preobrazba mestnih središč v Južni Afriki v obdobju po apartheidu

Slika: Urbane spremembe in preobrazba mestnih središč v Južni Afriki v obdobju po apartheidu
0 1418

Urbane spremembe in preobrazba mestnih središč v Južni Afriki v obdobju po apartheidu

Johannesburg in Cape Town

Nico Kotze

27. junij 2017 ob 17.00

Knjižnica Urbanističnega inštituta RS, brezplačno predavanje v slovenskem jeziku

Večji del 20. stoletja politika apartheida močno vpliva na fizične, socialne in ekonomske krajine urbanih in podeželskih območij v Južni Afriki. Črnske, indijske in mešane rasne skupine prebivalstva so večinoma preselili iz osrednjih poslovnih con urbanih središč, saj so bile te v domeni belcev. Odprava takšne politike v letu 1986 je privedla do sprejetja načela, po katerem lahko črnsko prebivalstvo stalno prebiva v južnoafriških mestih. Celoten proces družbenega prestrukturiranja se je začel 30. junija 1991 z razveljavitvijo zakona o skupinskih območij in se je pospešil po prvih nerasnih volitvah v Južni Afriki, ki so potekale aprila 1994. Ker predstavljajo v južnoafriških mestih kulturno identiteto le nekateri spomeniki, pa tudi zaradi razvoja primestnih nakupovalnih središč, je trend priseljevanja v mestna središča začel upadati. V mnogih večjih urbanih središčih v Južni Afriki je bilo kar nekaj poskusov, ki so jih izvedle lokalne oblasti in zasebni sektor, da bi oživili mestna središča v državi. Šestindvajset let po razveljavitvi zakona o skupnih območjih se zdi, da je bilo mesto Cape Town še najbolj učinkovito pri spopadanju z novimi zahtevami za mestne spremembe in prenovo v poapartheidskem odobju Južne Afrike.

Nico Kotze, predavatelj urbane geografije na oddelku za geografijo, okoljsko upravljanje in energetiko Univerze v Johannesburgu v Južnoafriški republiki, bo predstavil vpliv apartheida in obdobja po njem na razvoj in prenovo južnoafriških mest (s posebnim poudarkom na Johannesburgu in Cape Townu).

Hibridne organizacije in aktivistično načrtovanje

Slika: Hibridne organizacije in aktivistično načrtovanje
0 1759

Hibridne organizacije in aktivistično načrtovanje

Analiza socialne donosnosti naložb na primeru Plymouth, Velika Britanija

Stefania Ragozino

23. maj 2017 ob 17.00

Knjižnica Urbanističnega inštituta RS

Hibridne organizacije in aktivistično načrtovanje
Analiza socialne donosnosti naložb na primeru Plymouth, Velika Britanija

23. maj 2017 ob 17.00

Knjižnica Urbanističnega inštituta RS

Prenos datotek

Plečnikove ureditve odprtega prostora

Slika: Plečnikove ureditve odprtega prostora
0 805

Plečnikove ureditve odprtega prostora

Darja Pergovnik

Darja Pergovnik

17. februar 2015 ob 17.00

Knjižnica Urbanističnega inštituta RS

Plečnik in krajinsko arhitekturne ureditve v Ljubljani

17. februar 2015 ob 17.00

Knjižnica Urbanističnega inštituta RS

Slovenski zasebno najemni stanovanjski trg

Slika: Slovenski zasebno najemni stanovanjski trg
0 313

Slovenski zasebno najemni stanovanjski trg

Richard Sendi in Barbara Černič Mali

3. februar 2015 ob 17.00

Knjižnica Urbanističnega inštituta RS

Kako funkcionira in kakšna so stališča ključnih državnih inštitucij o njem?

3. februar 2015 ob 17.00

Knjižnica Urbanističnega inštituta RS

Moderator:

Najemniška zakonodaja in stanovanjske politike v več-nivojski Evropi

Slika: Najemniška zakonodaja in stanovanjske politike v več-nivojski Evropi
0 406

Najemniška zakonodaja in stanovanjske politike v več-nivojski Evropi

Marta Santos Silva

4. maj 2016 ob 17.00

Knjižnica Urbanističnega inštituta RS

Predstavitev vmesnih rezultatov EU projekta TENLAW

4. maj 2016 ob 17.00

Knjižnica Urbanističnega inštituta RS

Moderator: Richard Sendi

Urbanistični terminološki slovar

Slika: Urbanistični terminološki slovar
0 475

Urbanistični terminološki slovar

Breda Mihelič, Marjeta Humar, Matej Nikšič

x. x 2016 ob 17.00

Knjižnica Urbanističnega inštituta RS

Predstavitev in pogovor

x. x 2016 ob 17.00

Knjižnica Urbanističnega inštituta RS

Moderator:

RSS

KONTAKT

Urbanistični inštitut Republike Slovenije
Trnovski pristan 2
1000 Ljubljana

  + 386 (0)1 420 13 10
  info@uirs.si
  @UrbanInstitut

KNJIŽNICA in INDOK CENTER

Delovni čas:
od ponedeljka do petka: 9.00 – 13.00,
ob torkih tudi popoldne: 15.00 – 17.00.
Poletni delovni čas julij in avgust:
od ponedeljka do petka: 9.00 – 13.00.

  + 386 (0)1 420 13 31
  knjiznica@uirs.si

NOVIČNIK

Bi bili radi obveščeni o novicah
in delu Urbanističnega inštituta RS?

Vpišite svoj e-naslov in se naročite!

Loading
Copyright 2018 by UIRS
Back To Top